Butalska demokracija
Nekateri ljudje se zdijo vedno jezni in so stalno na preži za konfliktom. Odidite od njih. Ne bijejo bitke z vami, ampak sami s seboj.
Odpri galerijo
Stari rek pravi, da se inteligentni ljudje raje izogibajo konfliktu, kar razloži, zakaj nekateri opazijo tako rekoč vse, a ne rečejo ničesar.
A s tem se marsikateri modrec ne bi povsem strinjal. Zagovorniki dialektike denimo trdijo, da ni družbenega napredka brez (kvalitetnega) konflikta. Bo držalo, pri čemer pa je poudarek na »kvalitetnem«.
Družbena realnost, tam nekje od začetka pandemije dalje, nakazuje, da se je slovenska družba znašla v stanju kroničnega konflikta. Sam sicer menim, da je bil latentni konflikt že od nekdaj tu, pandemija ga je le razgalila, tako da je »zasijal« v vsej svoji težini, ostrini in predvsem neproduktivnosti.
Povsem drugače je v nekaterih naprednejših državah. Danci so denimo napovedali, da bodo zato, ker so se kot družba očitno zmenili, da imajo virusa »poln kufer« in so se cepili skoraj v višini čredne imunosti, jeseni odprli državo in zaživeli skorajda povsem normalno.
Novozelandci, pa naj si o njihovi ekstremni lockdown politiki mislimo, kar si pač mislimo, so se kot družba zmenili, da bodo še kakšno leto, dve potrpeli in skušali virusu na ta način pristriči krila. Tisto, kar želim poudariti je, da so se o tem - zmenili.
Podobne novice prihajajo z Islandije, Norveške, Malte, Kanade, ipd.
Zrele družbe se pač dogovarjajo, pa četudi imajo njihovi člani, bodisi kot posamezniki, bodisi kot predstavniki določenih poklicev ali lobijev, o čem morda drugačno mnenje. Pravnik v meni se pogosto »križa«, ko gleda, na kakšne načine naša vlada sprejema številne »kontra epidemične« sklepe in ukrepe, a se obenem zavedam, da se z njimi bori proti bistveno večjemu vragu, kot pa je to začasen suspenz kakšne človekove pravice.
Zato ne cepetam kot kakšen razvajen otrok, ki mu je mama za kakšen mesec znižala žepnino, zato ker mora privarčevati za novo dnevno sobo.
Marsikateri pravnik bi moral videti cel gozd in se samo drevesa, ki ga sestavljajo.
Dogovarjajo se tudi zreli ljudje in zrele družine. Prepričan sem, da je šla marsikatera družina, ki danes uživa ugled funkcionalne, usklajene, zgledne družbene celice, skozi dolgoleten proces medsebojnega usklajevanja, popuščanja, sklepanja kompromisov. Zanesljivo je doživela tudi trenutke krize, ob katerih ji je grozil celo razpad – a jih je uspela premagati in je iz vsega skupaj izšla še močnejša.
Zgodovina je že večkrat dokazala, da se zmagovalci rekrutirajo iz skupin, ki so sposobne razmišljati konstruktivno, ki so sposobne presegati razlike, ne da bi jih pri tem zavirali otročji egotripi in butalska trmarjenja.
In obratno - zgube so vselej izhajale iz skupin, ki so obstale v času in prostoru - zato, ker jih je ohromilo stanje konstantnega konflikta – tako do družbe, ki jih obdajo, kot do samih sebe.
Slovenija se je v zadnjem obdobju razdelila na dva pola. Na enem so ljudje, ki so dojeli, da čas pač ni primeren za dlakocepstvo in egoistično cepetanje o tisoč in eni človekovi pravici, ampak da moramo, če želimo premagati kovidnega vraga, pač stopiti skupaj, pozabiti na morebitne razlike ali celo zamere in po vzoru pametnih in naprednih narodov narediti vse, da se kolikor je le mogoče približamo normalnosti, katere povratka si tako želimo.
Na drugem pa se nahajajo ljudje, ki napletajo nebuloze o zanikanju obstoja virusa, o mafijah ter mednarodnih zarotah ter se predstavljajo kot samooklicani strokovnjaki za mikrobiologijo in pravo človekovih pravic. V kakšni bolj totalitarni državi bi jih zaradi razpona bedarij, ki pridejo iz njihovih ust, oklicali za nerazsodne in bi jim pod grožnjo zapora ali resne denarne sankcije prepovedali trositi neumnosti.
V Sloveniji se to (še) ne bo zgodilo. Butalska demokracija je namreč v alpski deželici še vedno zaščitena blagovna znamka, ravno tako ljubezen do inata – nerazumnega kljubovanja za vsako ceno. Prepričati butalca o nasprotnem je misija nemogoče. Kar poskusite.
No, večina nas je vendarle na nebutalski strani. Nujne ukrepe zoper pandemijo lahko uspešno izpeljemo. In to odločneje kot doslej. Oprostite, kje pa piše, da je treba z neumnostmi ravnati v rokavicah, še posebej, če te ogrožajo zdravje in funkcioniranje družbe kot celote?
Je po tej logiki treba odpreti široko razpravo tudi s tistimi, ki menijo, da je globalno segrevanje izmišljotina zelenih ekstremistov, da Američanov nikoli ni bilo na luno in, da je zemlja ploščata?
Ma dajte, no.
*Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
A s tem se marsikateri modrec ne bi povsem strinjal. Zagovorniki dialektike denimo trdijo, da ni družbenega napredka brez (kvalitetnega) konflikta. Bo držalo, pri čemer pa je poudarek na »kvalitetnem«.
Družbena realnost, tam nekje od začetka pandemije dalje, nakazuje, da se je slovenska družba znašla v stanju kroničnega konflikta. Sam sicer menim, da je bil latentni konflikt že od nekdaj tu, pandemija ga je le razgalila, tako da je »zasijal« v vsej svoji težini, ostrini in predvsem neproduktivnosti.
Povsem drugače je v nekaterih naprednejših državah. Danci so denimo napovedali, da bodo zato, ker so se kot družba očitno zmenili, da imajo virusa »poln kufer« in so se cepili skoraj v višini čredne imunosti, jeseni odprli državo in zaživeli skorajda povsem normalno.
Novozelandci, pa naj si o njihovi ekstremni lockdown politiki mislimo, kar si pač mislimo, so se kot družba zmenili, da bodo še kakšno leto, dve potrpeli in skušali virusu na ta način pristriči krila. Tisto, kar želim poudariti je, da so se o tem - zmenili.
Podobne novice prihajajo z Islandije, Norveške, Malte, Kanade, ipd.
Zrele družbe se pač dogovarjajo, pa četudi imajo njihovi člani, bodisi kot posamezniki, bodisi kot predstavniki določenih poklicev ali lobijev, o čem morda drugačno mnenje. Pravnik v meni se pogosto »križa«, ko gleda, na kakšne načine naša vlada sprejema številne »kontra epidemične« sklepe in ukrepe, a se obenem zavedam, da se z njimi bori proti bistveno večjemu vragu, kot pa je to začasen suspenz kakšne človekove pravice.
Zato ne cepetam kot kakšen razvajen otrok, ki mu je mama za kakšen mesec znižala žepnino, zato ker mora privarčevati za novo dnevno sobo.
Marsikateri pravnik bi moral videti cel gozd in se samo drevesa, ki ga sestavljajo.
Dogovarjajo se tudi zreli ljudje in zrele družine. Prepričan sem, da je šla marsikatera družina, ki danes uživa ugled funkcionalne, usklajene, zgledne družbene celice, skozi dolgoleten proces medsebojnega usklajevanja, popuščanja, sklepanja kompromisov. Zanesljivo je doživela tudi trenutke krize, ob katerih ji je grozil celo razpad – a jih je uspela premagati in je iz vsega skupaj izšla še močnejša.
Zgodovina je že večkrat dokazala, da se zmagovalci rekrutirajo iz skupin, ki so sposobne razmišljati konstruktivno, ki so sposobne presegati razlike, ne da bi jih pri tem zavirali otročji egotripi in butalska trmarjenja.
In obratno - zgube so vselej izhajale iz skupin, ki so obstale v času in prostoru - zato, ker jih je ohromilo stanje konstantnega konflikta – tako do družbe, ki jih obdajo, kot do samih sebe.
Slovenija se je v zadnjem obdobju razdelila na dva pola. Na enem so ljudje, ki so dojeli, da čas pač ni primeren za dlakocepstvo in egoistično cepetanje o tisoč in eni človekovi pravici, ampak da moramo, če želimo premagati kovidnega vraga, pač stopiti skupaj, pozabiti na morebitne razlike ali celo zamere in po vzoru pametnih in naprednih narodov narediti vse, da se kolikor je le mogoče približamo normalnosti, katere povratka si tako želimo.
Na drugem pa se nahajajo ljudje, ki napletajo nebuloze o zanikanju obstoja virusa, o mafijah ter mednarodnih zarotah ter se predstavljajo kot samooklicani strokovnjaki za mikrobiologijo in pravo človekovih pravic. V kakšni bolj totalitarni državi bi jih zaradi razpona bedarij, ki pridejo iz njihovih ust, oklicali za nerazsodne in bi jim pod grožnjo zapora ali resne denarne sankcije prepovedali trositi neumnosti.
V Sloveniji se to (še) ne bo zgodilo. Butalska demokracija je namreč v alpski deželici še vedno zaščitena blagovna znamka, ravno tako ljubezen do inata – nerazumnega kljubovanja za vsako ceno. Prepričati butalca o nasprotnem je misija nemogoče. Kar poskusite.
No, večina nas je vendarle na nebutalski strani. Nujne ukrepe zoper pandemijo lahko uspešno izpeljemo. In to odločneje kot doslej. Oprostite, kje pa piše, da je treba z neumnostmi ravnati v rokavicah, še posebej, če te ogrožajo zdravje in funkcioniranje družbe kot celote?
Je po tej logiki treba odpreti široko razpravo tudi s tistimi, ki menijo, da je globalno segrevanje izmišljotina zelenih ekstremistov, da Američanov nikoli ni bilo na luno in, da je zemlja ploščata?
Ma dajte, no.
*Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj