Znamo skupnemu cilju dati prednost pred osebnim?

Moder vodja ustvari okolje, v katerem si sodelavci upajo deliti tudi osebne stvari, ki vplivajo na njihovo delo.
Fotografija: Sposobnost delovati kot član tima, sposobnost, da skupni cilj postavimo pred osebne, sposobnost samozavestnega dela v ekipi, v kateri vsak člen prispeva pomemben delež k celoti - to so veščine, ki jih najpogosteje iščejo delodajalci.  FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Sposobnost delovati kot član tima, sposobnost, da skupni cilj postavimo pred osebne, sposobnost samozavestnega dela v ekipi, v kateri vsak člen prispeva pomemben delež k celoti - to so veščine, ki jih najpogosteje iščejo delodajalci.  FOTO: Reuters

Če zaposleni niso močno vpeti v proces priprave strategije podjetja, se ob nastopu krize ali nepredvidljivih dogodkov ne bodo znali samoorganizirati in jih samoiniciativno pomagati prebroditi. Koliko so pripravljeni skupne cilje postaviti pred zasebne, je odvisno od vodij.

Sposobnost delovati kot član tima, sposobnost, da skupni cilj postavimo pred osebne, sposobnost samozavestnega dela v ekipi, v kateri vsak člen prispeva pomemben delež k celoti. Vsaj eno od treh veščin so pričakovali delodajalci v prav vsakem od 22,1 milijona objavljenih prostih delovnih mest v EU (brez Velike Britanije) med julijem 2018 in marcem lani.

Samo sposobnost prilagajanja spremembam in znanje angleščine sta pogosteje pričakovani veščini. Glede na analizo objavljenih zaposlitvenih oglasov, ki jo je opravil Cedefop, Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja, te veščine potrebujejo zaposleni na najrazličnejših delovnih mestih, od strokovnjakov v informatiki, inženirjev in računovodskih poklicev do zaposlenih v razvojnih oddelkih, zdravstvu, administraciji, trgovini, proizvodnji in čistilnih servisih.

Veščini sodelovanja in dela v timih omogočata hitrejše in učinkovitejše opravljanje nalog, reševanje problemov, brainstorming pripomore k inovativnosti in širšemu razmišljanju, skupno delo da posameznikom zavest o pripadnosti, več je prenosa znanja – to so samo nekatere prednosti, ki kažejo na pomen te veščine, v kateri pa v Sloveniji ne blestimo preveč.
 

Ko zaposleni pišejo strategijo


Violeta Bulc, nekdanja evropska komisarka in podjetnica: »Poslovno okolje mi je omogočalo, da smo s sodelavci skupaj razvijali nove metode in pristope, ki bi kar najbolj prispevali k skupnemu dobru, k skupnemu znanju in razumevanju tako priložnosti kot problemov. Ko se organizacija odloča o novi strategiji razvoja, ne sodelujejo samo direktorji in uprava, ampak vsi zaposleni.

Violeta Bulc Foto Blaž Samec
Violeta Bulc Foto Blaž Samec



Najprej je treba aktivirati njih, jih vključiti v delavnice in pri njih črpati navdih, v končnem izdelku pa vse to sestaviti v novo strategijo. Oplemenitimo jo s pogledi vodstva, ki vidi dlje in širše, ampak osnova mora izhajati od zaposlenih, saj bodo to strategijo morali izvajati,« poudarja Violeta Bulc in opozarja: če zaposleni ne bodo kar najbolj vpeti v proces, se ob nastopu krize ali nepredvidljivih dogodkov ne bodo znali samoorganizirati in jih samoiniciativno pomagati preseči. Vodstvo bo ostalo samo in ne bo mu uspelo najti trajnostno vzdržne rešitve.

Kakor poudarja moderatorka skupinskih procesov Marjeta Novak, ki bo sodelovala na konferenci World of Synergy, v Sloveniji večina podjetij sledi preživetemu industrijskemu modelu jasne hierarhične ureditve. »To je delovalo v preteklosti, zdaj pa ne več. Hierarhija nima prožnosti, potrebne za odzivanje v kompleksnem, hitro spreminjajočem se okolju,« je poudarila in dodala, da je zdrav individualizem pogoj uspešnega timskega dela: »Kdor ima zdravo samopodobo, je odprt za sodelovanje. Zna pa tudi prositi za pomoč in načenja občutljive teme. To so ključni gradniki uspešnega sodelovanja.«
 

Do več sodelovanja s spremembo v vodenju


Pogoje za bolj sodelovalno okolje lahko vzpostavijo vodje, največji vpliv ima vrh organizacije. Vodja naj ne bo heroj, ki ima vse odgovore, ampak mentor, ki ustvarja pogoje, v katerih sijejo drugi. »Poskrbi, da vsakdo spozna, kako pomemben je njegov prispevek h končnemu rezultatu, goji posvetovalno-sodelovalne načine odločanja in tako spodbuja soodgovornost za rezultate,« vlogo vodje opisuje Marjeta Novak in poudarja, da je za zdravo timsko delovanje pomembno videti zaposlenega kot celega človeka, ne le kolešček v stroju.

Marjeta Novak FOTO: osebni arhiv
Marjeta Novak FOTO: osebni arhiv



»Moder vodja ustvari okolje, v katerem si sodelavci upajo deliti tudi osebne stvari, ki vplivajo na njihovo delo, in si ob večjih osebnih težavah priskočijo na pomoč, prevzamejo del nalog in podobno,« vse to pa po besedah sogovornice izjemno okrepi medčloveške vezi, zaupanje in vezi v organizaciji.

Tim naj se skupaj uči iz napak, in to v sproščenem duhu. V Sloveniji je to tabu, a je ključno za zdrav razvoj tima in podjetja.


Epidemija – priložnost za krepitev skupnih ciljev?


Kriza načeloma združuje ljudi in odstranjuje balast iz delovnih procesov, odgovarja Marjeta Novak na vprašanje, ali so razmere, v katerih smo se znašli zaradi razmaha koronavirusa, priložnost za krepitev zavesti o skupnih ciljih vseh zaposlenih tudi v podjetjih.

Violeta Bulc hkrati svari, da strah ne sme biti osnova za povezovanje. Imamo pa priložnost, pravi, da se povežemo na podlagi neke nove filozofije. Kar se dogaja, je tragedija. Kaže pa na veliko šibkih lastnosti, ki smo jih v hitri rasti in razvoju vgradili v sistem. Vsaka druga skupnost in organizacija, ki raste zelo hitro, ne konsolidira notranjih struktur, ki bi ji omogočale prilagajanje na nenavadne dogodke.

Ta virus nam je dal jasno sporočilo, da smo zanemarili predvsem tista orodja, ki nam v nepredvidljivih okoliščinah pridejo najbolj prav,« je poudarila Bulčeva in naštela stabilnost družbe, povezanost, medsebojno podporo, ljubezen, zaupanje, resnico. Torej mehke lastnosti, ki so vezane na odnose.



Občutek za skupnost smo nekje v preteklosti izgubili, saj smo verjeli, da obstajajo neke avtoritete, sistemi, ki so namenjeni temu, da podpirajo skupno dobro. V modernem času pa se je pokazalo, da to ne drži. »Srčno upam, da bomo našli dovolj notranje modrosti in se nam bo uspelo povezati med seboj na podlagi dognanj, ki kažejo, da so odnosi, njihova vsebina in lastnosti tisti, ki v resnici lahko človeštvu pomagajo preživeti in vstopiti v nov civilizacijski moment,« razmišlja Bulčeva. V globalno civilizacijo moramo integrirati čezcivilizacijske modrosti in znanja, tudi duhovno dimenzijo, intuicijo in predvsem energijo skupnosti.

Podjetja, ki gradijo kolektivno zavest in predvsem kolektivno iščejo nove možnosti, so veliko bolj uspešna, poudarja sogovornica in zatrjuje, da iz tega izhaja tudi organska rast podjetij. Tista, ki postopno gradijo sposobnost obvladovanja lastnih cen in produktivnosti, hkrati pa so to nadgradila z učenjem in izobraževanjem zaposlenih tako v povezavi s kakovostjo kot vrednotami, so vstopila v svet kreativnosti. Če so znala še spodbuditi množično inoviranje in ga povezati s tržnimi segmenti, so uspešna.

Več iz rubrike