Zaradi dolgih delovnikov do kroničnih bolezni in prezgodnje smrti

Kot družba smo čedalje bolj vpeti v službene obveznosti. Številni zaposleni delajo precej več kot osem ur na dan in 40 ur na teden. Vse kaže na to, da so se s pandemijo covid-19 delovniki še nekoliko podaljšali. Kljub temu, da delo od doma številnim ustreza, pa je v domačem okolju še težje razmejiti delovni čas in čas, ki ga bo posameznik posvetil sebi in družini. Meje med delovnim in prostim časom postajajo vse bolj zabrisane, delovniki pa se pogosto zavlečejo v večerne ure.

Delo čez vse meje posamezniku že samo po sebi lahko predstavlja velik stres. Zaskrbljujoči pa so tudi posredni učinki tega pojava. Ker je tak zaposleni v stalni naglici, se to pogosto odraža v slabšem spanju. Ker ni časa za pripravo zdravih obrokov, se poveča konzumiranje hitro pripravljene hrane. Poleg tega pogosto primanjkuje tudi časa za telesno aktivnost. Vse to pa na dolgi rok vodi do vrste zdravstvenih težav.

Zaradi dolgih delovnikov vsako leto umre tri četrtine milijona ljudi

V drugi polovici maja so bili objavljeni rezultati študije, ki je raziskovala vpliv dolgih delovnikov na zdravje. Pri njej so sodelovali avtorji, zaposleni v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in na Mednarodni organizaciji dela.

Rezultati študije so bili objavljeni v reviji Environment International. Avtorji so za namene študije za večino držav na svetu preverili podatke o dolžini delovnega časa, vplivih na zdravje in stopnjo umrljivosti od leta 2000 do 2016. Podatke so pregledovali po spolu in socialno-ekonomskem statusu, da bi prepoznali učinke prekomernega dela na zdravje.

Ugotovili so, da vsako leto umre tri četrt milijona ljudi zaradi ishemične srčne bolezni in kapi. Gre za bolezni, ki se pogosto razvijeta prav zaradi stresa. V največji nevarnosti so ljudje, ki delajo več kot 55 ur na teden. V študiji je bilo tudi ugotovljeno, da je prekomerno delo največji dejavnik tveganja razvoja poklicnih bolezni. Te predstavljajo tretjino bremena bolezni v povezavi z delom, navaja BBC.
 

Devet odstotkov svetovnega prebivalstva ima predolge delovnike

Prekomerno delo lahko na nastanek bolezni in prezgodnjo smrt vpliva na dva načina. Poveča se raven stresnih hormonov, kar vodi do povišanega krvnega tlaka in holesterola. Zaradi dolgih delovnikov pa se pri posamezniku običajno spremenijo tudi vedenjski vzorci; manj spanja, nezdravo prehranjevanje, poveča se potreba po kajenju in uživanju alkohola.

Podatki kažejo, da 9 odstotkov svetovnega prebivalstva dela več, kot je priporočljivo. Ta delež pa se s časom še povečuje. Moški imajo daljše delovnike od žensk v vseh starostnih skupinah. Preobremenjenost svoj vrh doseže v zgodnjih srednjih letih. Se pa vplivi na zdravje običajno pokažejo šele skozi daljše časovno obdobje, lahko tudi čez 10 let ali več.

Rezultati kažejo, da imajo najdaljše delovnike prebivalci jugovzhodne Azije, najkrajše pa Evropejci. Kot pojasnjuje Frank Pega, eden od avtorjev raziskave, ki je zaposlen pri WHO, dela veliko Azijcev v neformalnem sektorju z nizkimi in srednjimi dohodki. Zaradi tega morajo delati dolge ure, pogosto tudi na več delovnih mestih, da bi preživeli.
 

Potrebne bi bile spremembe na ravni podjetij in držav

Evropejci delajo manj, saj so zakoni na tem področju bolj strogi. Direktiva Evropske unije na primer prepoveduje zaposlenim, da bi delali več kot 48 ur na teden. Poleg tega Evropa podpira dolge počitnice in daljši čas, ki si naj bi ga posameznik vzel za počitek.

Vendar to ni pravilo. Tudi v Evropi je velik delež zaposlenih z delovniki nad vsemi predpisanimi mejami. Tudi družbeno prepričanje diktira, da je pretirano posvečanje službi nekaj pozitivnega.

Pega poziva delodajalce, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bi se breme zaposlenih zmanjšalo. To lahko naredijo z možnostjo fleksibilnega delovnika in podobnimi ukrepi. Tudi zaposleni bi morali znati postaviti meje in se vsaj za krajši del dneva popolnoma odklopiti od dela in mobilnih naprav. Največje spremembe pa bi se morale zgoditi na vladni ravni. To bi bilo možno doseči z določitvijo največjega števila delovnih ur ter rednim nadzorom nad izvajanjem tega zakona.