Za službo palec gor ali dol?

S staranjem članov začetne vzorčne skupine so v raziskavo vključevali tudi njihove potomce in ugotavljali, kako življenjske izkušnje vplivajo na zdravje in kako se izkušnje iz mladosti poznajo pri staranju. Nekateri udeleženci so postali uspešni podjetniki, zdravniki, odvetniki, drugi so končali kot shizofreniki, alkoholiki.

Znanstveniki so preučevali njihovo zdravje in spremljali njihovo siceršnje življenje, z uspehi in porazi na kariernih poteh in v part­nerskih odnosih vred. Izsledki raziskave pa so prava učna ura, in to ne samo za znanstvenike. Ti so upali, da bodo dobili namige, ki vodijo v zdravo in srečno življenje, dobili pa so mnogo več, pišejo v Harvard Gazette.

»Presenetljivo odkritje je, da odnosi in to, kako srečni smo v njih, močno vplivajo na naše zdravje,« je povedal vodja študije, profesor psihiatrije na Harvard Medical School in psihia­ter Robert Waldinger. »Skrb za telo je pomembna, vendar tudi vlaganje v medsebojne odnose pomeni skrb zase. Mislim, da je to veliko odkritje,« je še poudaril. Dobri odnosi so za srečno življenje veliko pomembnejši kot bogastvo in te vezi ljudi varujejo pred nezadovoljstvom, zavirajo psihično in fizično pešanje ter so celo boljši napovedovalci dolgega in srečnega življenja kot družbeni sloj, ki mu posameznik pripada, inteligenčni količnik ali celo geni, so navdušeni znanstveniki.

Splača se tudi delodajalcu

Logično vprašanje ob tem je: kako veliko težavo imamo v Sloveniji? Tako radi namreč v vsem vidimo najprej in predvsem minuse namesto plusov, v vsaki dobri zgodbi iščemo najmanjšo slabost in iz nje naredimo slona … Da so medsebojni odnosi kritična točka marsikaterega podjetja, prav tako ni nikakršno odkritje.



Raziskave kažejo, da zaposlen človek v življenju na delovnem mestu preživi do 90.000 ur – večino budnega časa –, občutke pa iz službe prenašamo v zasebni čas in obratno. To sta v luči omenjene raziskave razloga, zakaj se zaposleni na delovnem mestu mora počutiti dobro. Češnja na torti za delodajalce s takšnimi zaposlenimi je, da raziskave kažejo, da so srečni zaposleni učinkovitejši, natančnejši, so uspešnejši pri prodaji, manj so odsotni zaradi bolezni, redkeje se odločajo za zamenjavo delodajalca ...

Kje drugje kot v Skandinaviji se vsega tega dobro zavedajo, za srečo na delovnem mestu imajo prav poseben izraz, edini na svetu. Po dansko je arbejdsglaede, od tam pa izhaja tudi mednarodna mreža Woo­hoo, ki združuje vodilne svetovne strokovnjake za to področje (med njihovimi strankami so Lego, Ikea, IBM, Gsk, Volvo, Pfizer, McDonald’s) in je pred leti tudi razglasila mednarodni teden delovne sreče, ki se končuje danes.



S Petro Božič Blagajac iz Palete znanj, ki je certificirana partnerica mreže Woohoo, smo najprej razčistili, da delovna sreča ni enako zadovoljstvo na delovnem mestu. »Nobelov nagrajenec Daniel Kahneman pravi, da na zadovoljstvo zaposlenega vplivajo nadomestila, bonitete, fizično delovno okolje, plača in na podlagi tega se ljudje pogosto odločijo za neko delovno mesto. Da na tem delovnem mestu ostanejo in res dajejo vse od sebe, da imajo radi to, kar delajo, in da uživajo s svojimi sodelavci – pa morajo biti srečni.

Medtem ko je za zadovoljstvo treba odpreti denarnico, na delovno srečo vplivajo rezultati in odnosi. Ko čutiš, da je tvoje delo pomembno, da te sodelavci spoštujejo, si ponosen na to in čutiš pripadnost ekipi. Zavzetost je ena od posledic delovne sreče, zaposleni od nadrejenih pričakujejo, da bodo nekaj naredili za to, da bodo oni zavzeti. Sreča pa je na drugi strani odločitev vsakega posameznika,« pravi Petra Božič Blagajac. Prvi korak je, da se odločimo, da bomo srečni, in za to prevzamemo odgovornost, potem pa začnemo delati majhne stvari in delamo dolgoročno. Ampak če je vsebina prava in deluje, je v resnici vseeno, kako to poimenujemo, pravi. Ugotavlja, da osredotočenost na rezultate, medtem ko ustvarjanje dobrih odnosov prestavimo na kdaj drugič, pušča svoje posledice. Paradoks je, da zadovoljni zaposleni sami po sebi dosegajo boljši poslovni rezultat.
 

KPI delovne sreče

»Torej, ko se ukvarjaš s srečo zaposlenih, jim sporočaš, da ti je mar zanje,« pravi sogovornica in na vprašanje, kako ustvariti srečno delovno okolje, poudari, da mora biti to najprej strateška odločitev, ki se tudi dolgoročno načrtuje, potrebuje podporo vodstva. »Vodje morajo obvladati mehke veščine, komuniciranje s člani ekipe, tudi sami morajo biti srečni. Pomembno je, da dobre zgodbe zakrožijo po podjetju, da praznujejo uspehe. Na to marsikdaj pozabimo, ampak na tem lahko gradimo našo pozitivno organizacijsko kulturo. Tudi napak ne smemo pometati pod preprogo, kar se prav tako velikokrat dogaja, ampak se moramo iz njih kaj naučiti. Pri zaposlovanju sprejemamo pozitivno naravnane osebe, ki vedo, kaj pomeni spoštovanje, cenijo delo in sodelavce. Pohvala sodelavcev je ena od stvari, ki jo pogrešajo zaposleni po vsem svetu, prav tako povratne informacije o delu,« na­števa Petra Božič Blagajac.



V Sloveniji so se pred nekaj leti pojavili prvi zaposleni, odgovorni za srečo zaposlenih (chief happiness officer), v velikih podjetjih v tujini, sploh če delujejo na več lokacijah v več državah, je zdaj že trend zaposlovanja celih ekip, t. i. happy teamov. Njihove naloge so na primer vzpostavljanje organizacijske kulture, zaznavanje stvari, ki zaposlene motijo, in ukrepanje, skrbijo, da se kakšne spremembe v podjetju uvajajo na mehek način. Učinke je treba potem tudi izmeriti, pravi sogovornica in zanika, da to ni mogoče. Je: raven sreče zaposleni izmerimo pred neko aktivnostjo in nato še po njej. Pokazatelji so na primer bolniška odsotnost, fluktua­cija, odziv na razpisana delovna mesta – koliko je prijav in kako kakovostni kandidati se prijavljajo. Rezultati se kažejo tudi v zadovoljstvu strank, dobaviteljev.