Delo na daljavo ni novo. Uveljavilo se je že leta 1973 – za reševanje energetske krize in težav s prevozom. Potem, leta 2010 in pozneje, ko je bilo več podjetij ustanovljenih »brez« fizične lokacije in je delovalo v t. i. virtualnih pisarnah. Kmalu se je ekonomija delovnih mest razvila in nastali so delavci, ki jih danes imenujemo digitalni nomadi.
 
Toda trenutno stanje dela od doma ni enako kot strukture porazdeljene delovne sile ali delovna kultura na daljavo, promovirana pred letom 2020.
 
»V medijih sem že toliko slišal, kako gre za velik eksperiment okoli dela od doma. Kot raziskovalni psiholog mislim, da to sploh ni dober eksperiment,« pravi dr. Autumn Krauss, glavni znanstvenik raziskovalne skupine za raziskave kadrov SAP SuccessFactors. »Delo od doma med pandemijo na splošno ni dober primer dela od doma,« je še dodal v nedavni razpravi SAP Think Tank.
 
Dr. Krauss poudarja, da delo od doma, razen med pandemijo, pomeni, da vaših otrok ni zraven, ker so v šoli. Lahko pa zapustite svoj dom, da greste v telovadnico ali si privoščite kosilo, uro sproščanja ali kavo s prijatelji kadarkoli v delovnem dnevu.
 
»V 'običajnih' časih bi bili sposobni poskrbeti za svoje dobro počutje in imeti bolj trajnostne prakse med delom od doma. Med pandemijo je bilo veliko študij primerov, ki so pokazale povečano produktivnost, a za kakšne stroške in ali je to dolgoročno trajnostno?, se sprašuje dr. Krauss.
 
Glede na raziskavo, ki jo je opravil SAP SuccessFactors, so naloge dela od doma po vsem svetu povzročile, da se je 45 odstotkov zaposlenih opravilo več sestankov med pandemijo kot takrat, ko so bili v pisarni. 40 odstotkov zaposlenih je poročalo o duševni izčrpanosti zaradi video klicev. 59 odstotkov zaposlenih poroča celo, da so se v službeni pisarni počutili bolj varno kot doma.
 
Več srečanj, več duševne izčrpanosti in več kibernetskih napadov. Ne sliši se prav kot lepa prihodnost, na katero smo upali. A vendar je to resničnost, ki jo mnogi še naprej živimo.
 

Kako se bo razvilo delo od doma po pandemiji?

 
Jonathan Pearce, svetovalec, ki vodi prakso Deloitte's Workforce Strategy, vidi tri glavne segmente, na katere se poslovna vodstva segmentirajo med pandemijo.
 
Prvega imenuje skeptiki. »Delo od doma so morali organizirati zelo hitro, zato skozi to krizo govorimo o delu od doma kot o motnji poslovanja in potrebi, da se čim prej vrnejo na 'stare tirnice',« skeptike opisuje Pearce. »Dober primer je dal Reed Hastings iz Netflixa, ko je govoril o tem, kako za ta oddaljeni delovni pojav skoraj ni nobene odkupne funkcije in kako se moramo vrniti k sodelovanju in k inovacijam, kot smo to počeli v fizičnem prostoru.
 
Na nasprotnem koncu spektra je finančni direktor podjetja Pinteresta Todd Morgenfeld, ki govori o tem, kako bo razporejena delovna sila omogočila širši spekter ozadja, kar bo tehnološkim podjetjem pomagalo do hitrejših inovacij. Dejansko je priložnost za delo od doma bolj vključujoča, zlasti za ženske, ki so pogosto razdeljene med odgovornostjo za delo in nego otrok.
 
Na koncu so še 'dinamični stabilizatorji'. To so voditelji podjetij, ki prepoznajo, da to delo iz domače pisarne ni »le nevihta, temveč podnebna sprememba«, zato moramo zgraditi kulturo, ki bo ustrezala času, pojasnjuje Pearce. Kljub temu ti voditelji vidijo potrebo po prihodnjih osebnih srečanjih, delovnih prostorih in še več za boljše sodelovanje in oblikovanje ekip.
 
Pripravljenost za selitev v tujino zaradi zaposlitve je v času pandemije med Slovenci še bolj upadla, medtem ko je njihova naklonjenost modelu, ki omogoča bivanje v Sloveniji in zaposlitev pri delodajalcu v tujini, močno narasla, kaže nova študija družbe Boston Consulting Group (BCG) in slovenskega zaposlitvenega portala MojeDelo.com.
 

Kanada najbolj priljubljena med delavci

 
ZDA so izgubile status lokacije, kamor bi se tujci najraje preselili zaradi dela. Najnovejša raziskava družbe BCG in povezave The Network je pokazala, da je najbolj zaželena destinacija postala Kanada, saj so zaradi pandemije ljudje bolj nagnjeni k tistim državam, ki so najuspešnejše pri spopadanju z novim koronavirusom. ZDA ostajajo na prvem mestu, ko gre za vprašanje mednarodnega dela na daljavo.
 
Skoraj vse države, ki so se na lestvici uvrstile med prvih deset, imajo relativno nizko incidenco covida-19. Mednje spadajo Kanada, Avstralija (zdaj številka tri med najbolj zaželenimi destinacijami) in Japonska (zdaj številka šest). Poleg tega sta prvič na seznamu dve azijsko-pacifiški državi, ki se lahko pohvalita s svojim odzivom na epidemijo – Singapur in Nova Zelandija.
 


Zaskrbljenost zaradi odziva na koronavirus v Evropi je povzročila, da so številne priljubljene destinacije na lestvici izgubile mesta. Nemčija in Francija sta padli za dve mesti, medtem ko sta Italija in Španija iz prve deseterice izpadli.
 

London ostaja najbolj priljubljeno mesto za delo

 
Tudi odnos do najbolj znanih mest na svetu odraža odziv njihovih držav na novi koronavirus. New York, Barcelona, Rim in Madrid so zdaj precej manj privlačne zaposlitvene destinacije, kot  so bile leta 2018. Bolj zaželena sta postala Tokio in Singapur, prav tako Dubaj in Abu Dhabi iz manj prizadetih Združenih arabskih emiratov.
 
London ostaja najprivlačnejše mesto za delo, Amsterdam pa se je povzpel tri mesta in se zavihtel na drugo mesto. Seul, Kuala Lumpur, Peking, Kopenhagen, Lizbona in Istanbul so se prvič uvrstili med 30 najbolj zaželenih.
 

Dve tretjini Slovencev bi delalo za delodajalca iz tujine, a od doma

 
Študija Decoding Global Talent, Onsite and Virtual kaže, da je delež Slovencev, ki so se zaradi zaposlitve pripravljeni seliti v tujino, v zadnjih letih upadal. Če je leta 2014 znašal 74 odstotkov, je leta 2018 padel na 43 odstotkov, lani pa se je znižal na 33 odstotkov. To je bistveno nižje od svetovnega povprečja, ki znaša 50 odstotkov. Raziskava, ki je zajela skoraj 209.000 posameznikov iz 190 držav, je sicer še pokazala, da se je delež anketirancev, ki so se zaradi dela pripravljeni preseliti v tujino, znižal v skoraj vseh državah.
 
»Covid-19 je nova spremenljivka, ki jo ljudje upoštevajo pri odločanju o selitvi v tujino. Zaradi vse večje razširjenosti dela na daljavo pa mnogi menijo, da lahko svojo kariero nadaljujejo v tujini, ne da bi se sploh morali preseliti,« je poudarila Melanie Seier Larsen, izvršna direktorica in partnerica pri BCG.
 
Epidemija covida-19 pa je med ljudmi vzbudila interes za novo obliko mobilnosti. Skoraj dve tretjini Slovencev pravi, da so pripravljeni delati na daljavo za delodajalca v tujini, kar je precej več od 57 odstotkov globalnega povprečja in nekje v sredini držav Srednje in Vzhodne Evrope, med katerimi sta na vrhu Bolgarija in Srbija s 73 odstotki, sledi jima Poljska z 71 odstotki, na zadnjih dveh mestih pa sta Romunija z 61 odstotki in Madžarska s 60 odstotki. Med desetimi državami, v katerih si Slovenci najbolj želijo najti delodajalca, so Avstrija, Nemčija, Združeno kraljestvo, ZDA, Avstralija, Švica, Hrvaška, Italija, Kanada in Švedska.
 
»Zaposlovanje oseb iz drugih držav za delodajalce ni nova praksa,« je dejal Adam Kotsis, direktor področja strategije kadrov v BCG. »Toda trend dela na daljavo jim omogoča, da to izvajajo v večjem obsegu in si tako povečajo razpoložljivi bazen talentov. To prinaša prednosti tudi delavcem, ki lahko razvijajo svojo kariero, ne da bi morali zaradi selitve korenito spremeniti svoja življenja,« dodaja Kotsis in poudari, da se lahko podjetja pri tem srečajo tudi z izzivi, kot je kulturna integracija.
 
Globalno gledano so za takšne oblike dela še posebej odprti ljudje, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo in različnimi digitalnimi področji.
 
Med slovenskim anketiranci je opaziti odstopanje od globalnega trenda, razen pri posameznikih z digitalnimi ali analitičnimi izkušnjami, ugotavljata BCG in MojeDelo.com. Najbolj naklonjeni takšni obliki dela so anketiranci v pravnem sektorju, nabavi in logistiki, znanosti in raziskavah ter v storitvenem sektorju. V raziskavi je sodelovalo 1.617 Slovencev, od katerih jih je 47 odstotkov zaključilo univerzitetno izobraževanje in 19 odstotkov magistrski študij.
 
BCG in MojeDelo.com sta ugotovila tudi, kako anketiranci vidijo Slovenijo kot oddaljeno lokacijo zaposlitve. Slovenijo so med svoje prve izbire uvrstili prebivalci Srbije, Kosova, Avstrije, Madžarske, Belgije, Luksemburga, Rusije, Albanije, Bolgarije in Nemčije.