Raziskave potrjujejo, da nas brezdelje ne osrečuje

V tem letu in pol, ko je prišlo do številnih sprememb tako v delovnem okolju kot v preživljanju prostega časa, se je tempo življenja nekoliko umiril. Številni so ta čas izkoristili za globlji razmislek o svojem poslanstvu in svojih željah. Začeli so se spraševati, če jih služba, ki jo opravljajo, veseli, če jim je pisana na kožo in če bi bilo morda bolj smiselno spremeniti karierno pot.

Večina ljudi svoje delo opravlja zgolj zato, da si z njim zagotovijo finančno varnost. Prepričani so, da bi bili veliko bolj srečni, če jim ne bi bilo treba hoditi v službo in če bi lahko cele dneve uživali v brezdelju. Vendar pa študije kažejo, da temu ni tako. Delo, ki ga opravljamo, namreč pomembno pripomore k občutkom zadovoljstva.

Triki za izvrstno delovanje možganov

Seveda je pomembno najti tisto pravo ravnovesje med delovnim in prostim časom. Preveč dela nas izčrpava, spravlja nas v stres in ogroža naše zdravje. Prav tako naj bi tudi preveč prostega časa na nas imelo negativne vplive. Ob dolgotrajnem brezdelju naj bi se naša raven zadovoljstva zniževala.

Delo močno povezano z našim počutjem in predstavlja pomemben del naše identitete

Kot za World Economic Forum pojasnjuje Lis Ku, višja predavateljica psihologije na univerzi De Montfort, je delo močno povezano z našim počutjem in predstavlja pomemben del naše identitete. Kot dodaja, je določena mera napora potrebna, da s tem dokazujemo naše sposobnosti. S tem, ko dosežemo postavljene cilje, sami sebi dokazujemo, da zmoremo, s čimer se krepi tudi občutek lastne vrednosti.

Foto: Shutterstock

Kujeva dodaja, da številni eksperimenti dokazujejo, da nas dejavnost bolj osrečuje od pasivnosti. V enem od njih je bilo udeležencem poskusa rečeno, da morajo 15 minut čakati. Ta čas so lahko izkoristili na dva načina; lahko so sedeli ali pa so se vmes sprehodili. Tisti, ki so se odločili za sprehod, so bili po izteku čakanja veliko boljše volje od tistih, ki so četrt ure presedeli.

Kujeva je pojasnila, da srečo doživljamo na dva načina. V prvem primeru gre za eudaimonično srečo, ki jo lahko občutimo takrat, ko delamo, izkoriščamo svoje potenciale in ko dobro opravimo zastavljeno nalogo. Drug tip sreče je hedonistična sreča, ki jo lahko občutimo v prostem času, ko nimamo nobenih obveznosti in doživljamo odsotnost negativnih občutkov. Ta je zelo pomembna za ohranjanje fizičnega in duševnega zdravja. Za srečo posameznika je optimalen preplet obeh vrst sreče.

Japonci delovno aktivni tudi po upokojitvi

Kot navaja World Economic Forum, pa še vedno večina ljudi meni, da bi bili najbolj srečni, če jim ne bi bilo treba delati. V nedavni raziskavi, ki je zajemala več deset tisoč udeležencev iz devetih držav, je več kot 50 odstotkov anketirancev odgovorilo, da bi imeli raje življenje, za katerega je značilna hedonistična sreča oziroma brezdelje. Četrtina vprašanih se je bolj nagibala na stran eudaimonične sreče, medtem ko je približno 10 do 15 odstotkov anketirancev navedlo, da bi izbrali bogato in raznoliko doživljanje življenja, torej kombinacijo obojega.

Najbolj iskani poklici v naslednjih 10 letih