Preseganje delovnih obveznosti povzroča stres

Nov trend, ki se je najprej razširil na TikToku, je hitro postal viralen. Frazo 'tiho opuščanje dela', je populariziral uporabnik @zkchillin v videoposnetku iz julija 2022, ki ima zdaj 3,5 milijona ogledov in je povzročil pravi spletni fenomen. Kot je pojasnil za tuje medije, ne gre zato, da daš odpoved, temveč v službi opravljaš samo nujna dela.

»Še vedno opravljate svoje dolžnosti, vendar se ne strinjate več z miselnostjo kulture hitenja, da mora biti delo vaše življenje; v resnici ni tako in vaša vrednost kot osebe ni opredeljena z vašim delom.«

Fleksibilne oblike dela

Poznavalci menijo, da je tihi odhod iz službe ujel duh časa: zaposleni se počutijo preobremenjene in premalo plačane zaradi pandemije in naraščajočih življenjskih stroškov. Veliko ljudi je naveličanih, saj ugotavljajo, da so vložili veliko več truda, kot je razvidno iz njihove plače: nihče ne bi smel izgoreti zaradi plače, ki mu povzroča osebni stres ali skrbi.

Tiho opuščanje dela je vzbudilo veliko pozornosti medijev, ki so množično poročali o tem trendu na delovnem mestu. Pravzaprav ne gre za nov pojav: 'Coasting' - prihod v službo in odhod domov, vmes pa minimalno opravljeno delo - je že dolgo prisotno v delovnem okolju. Nezadovoljni delavci so iz različnih razlogov vedno našli načine, kako se odreči delu in še vedno prejeti plačo.

Že desetletja trajajoč pojav

Anthony Klotz, izredni profesor na šoli za menedžment v Londonu, je za BBC pojasnil, da morda gre za nov izraz, vendar ideja o tihem odhajanju obstaja že dolgo. »Čeprav je prišla iz mlajše generacije in v novi embalaži, se ta trend že desetletja preučuje pod različnimi imeni: nezaposlenost, zanemarjanje, umik,« pojasnjuje strokovnjak.

Branje časopisa med delovnim časom. Foto: Depositphotos

Delavci so si vedno prizadevali, da bi v službi iz različnih razlogov le preživeli. »Veliko ljudi ne more zapustiti svojega delovnega mesta: morda imajo neprenosljiva znanja in spretnosti, pridobljeno prilagodljivost in ugodnosti, ki jih ne morejo imeti drugje, ali pa živijo v majhni skupnosti s pomanjkanjem drugih priložnosti.« Dodaja, da ima lahko tudi gospodarstvo pomembno vlogo pri ohranjanju nezadovoljnih delavcev na delovnih mestih. »Upočasnitve povečujejo tveganje in stroške, povezane z odhodom, zaradi šibkejšega trga dela,« še meni Klotz.

V teh primerih je lahko 'coasting' smiseln za delavce, ki menijo, da ne morejo napredovati ali da njihova kariera ni več njihova prednostna naloga. »Preseganje delovnih obveznosti porablja duševne vire in povzroča stres. Tiho odhajanje ne nagovarja le mlajših generacij - gre za vse, ki so kdaj obtičali v službi, a so imeli premalo razlogov, da bi dali odpoved.«

»Working smarter« je recept za dodano vrednost in preboj

Zakaj je "tihi odhod" v razcvetu

Klotz je prepričan, da je zamisel o tihem odhajanju trenutno še posebej odmevna zaradi pandemije in vse več pogovorov o duševnem zdravju.

Po njegovem mnenju v mnogih primerih zaposleni ukrepajo, da bi preprečili izgorelost. Tiho opuščanje dela je učinkovito ponovno postavljanje meja v opis dela, tako da ljudje ne razmišljajo o delu 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Namesto tega posvečajo čas in energijo drugim elementom svojega življenja, ki so bolj smiselni, kar vodi k boljšemu počutju.

Delo med pandemijo je morda povzročilo tudi porast nezavzetosti zaposlenih, kar je spodbudilo pojav tihega odhoda. Jim Harter, glavni znanstvenik za upravljanje in dobro počutje na delovnem mestu pri analitičnem podjetju Gallup s sedežem v Nebraski v ZDA, meni, da ta trend v veliki meri spodbujajo zaposleni na začetku kariere. »Mlajši delavci običajno poročajo o višji stopnji zavzetosti, vendar ta zdaj upada,« pojasnjuje in dodaja, da imajo morda ljudje po pandemiji višje zahteve kot starejše generacije, ko gre za delo v organizaciji.

Kako reči ne brez občutka slabe vesti?

Širše posledice

Čeprav 'umik z dela' ni nov koncept, Klotz meni, da ne gre za upor proti delu kot takemu, temveč za zavračanje dolgih delovnih dni, neplačanih nadur in stalnega prezentizma v službi organizacije. 

Namesto tega si številni zaposleni prizadevajo na novo opredeliti meje med delovnim in zasebnim življenjem, da bi koristili sebi.