Pogovor brez kravate: Marko Lukić, Lumar IG
Marko Lukić: »Bodi to kar si, ostalih je že dovolj; poslušaj, počakaj in potem razmisli, ali sploh odgovoriti.«
Odpri galerijo
Iz serije intervjujev, ki jih na Svetu kapitala pripravljamo s podjetniki, podjetnicami, voditelji ter voditeljicami, ki so si tlakovali uspešno kariero, je moč razbrati, da se v naši karierno usmerjeni družbi mnogi na kariero pripravljajo skozi različne javne ali zasebne ustanove. Vendar je v praksi pot do uspeha največkrat povsem drugačna. Uspešna kariera se gradi vse življenje, skozi katerega se postopoma učimo novih veščin in pridobivamo dodatne odgovornosti, ugotavljamo s sogovorci.
Tokrat se nam je v sproščenem pogovoru pridružil Marko Lukić iz uspešnega družinskega podjetja Lumar IG.
Stalna povezava z naravo, aktivna vpetost v družbo in ekonomska vzdržnost – oziroma t. i. trajnostna načela so tisto, kar predstavlja življenjski slog direktorja podjetja Lumar IG, Marka Lukića, ki je bil, preden se je podal na poslovno pot v družinskem podjetju vrhunski plezalec in alpinist. Po zaključku plezalne kariere, se je odločil, da bo tisto, kar bo na svoji poslovni poti počel, imelo najmanjši vpliv na naravo in okolje. To je bilo še veliko pred tem, ko se je začelo na veliko govoriti ali pisati o trajnosti, »zero emission«, »low carbon« družbi ali življenju.
Svoje znanje, trajnostno usmeritev, izkušnje in poglede na aktualno dogajanje Marko Lukić kot predavatelj in sogovornik deli na številnih dogodkih doma in v tujini. Je član upravnega odbora Združenja Manager, član Kluba slovenskih podjetnikov in član sveta zavoda in vodja sekcije trajnostne gradnje CER – Center energetsko učinkovitih rešitev.
Marko Lukić v svoji karieri izpostavlja večno težnjo po postati vedno boljši. To ni mišljeno kot zadan cilj, ampak kot pot oziroma proces, pravi. Zagotovo ne bi mogel uspeti brez zaledja svoje družine, brez izkušenj, ki jih je pridobil skozi svojo plezalno kariero in brez sodelavcev, ki so bili in so pripravljeni slediti njegovim vizijam, poudarja.
Katera je najpomembnejša lekcija, ki se je je naučil v karieri? Kaj občuduje, kaj obžaluje, kaj ceni in na kaj je najbolj ponosen, si preberite v nadaljevanju.
Vabljeni k branju!
Kaj sem kot otrok želel postati, se več ne spomnim. Vem pa, da sem že zgodaj v osnovni šoli želel postati plezalec, alpinist. To sem potem vrsto let tudi počel.
Že zelo zgodaj v osnovni šoli sem ves čas delal. Prva stvar, ki se je spomnim je bilo čiščenje skladišča podjetja Ferromoto v Mariboru. Delal pa sem tudi na Pohorski vzpenjači, kjer sem podajal sidra na smučišču, da sem v zameno dobil sezonsko karto za smučanje. Nato pa sem celotno srednjo šolo in občasno tudi kasneje, opravljal višinska dela s katerimi sem si financiral svoje plezalne odprave.
V plezalni karieri sem ponosen na vzpone, kot so smeri Just Do It v Ameriki, Cerro Torre v Patagoniji ter prvi slovenski vzpon preko El Capitana v enem dnevu. V svoji poslovni karieri pa sem najbolj ponosen, da smo iz podjetja, ki je bilo v zelo slabi kondiciji in predvsem generičen proizvajalec montažnih hiš, zgradili močno podjetje s prepoznavno blagovno znamko in na neki način transformirali celotno panogo montažnih hiš.
Izpostavil bi večno težnjo po postati vedno boljši. To ni mišljeno kot zadan cilj, ampak kot pot oziroma proces.
Največ sem odnesel od knjige Bratovščina Sinjega galeba in filma Winnetou in Old Shatterhand. Oboje mi je v zgodnjem otroštvu dalo željo po pustolovščinah, istočasno pa obe govorita o pomenu tovarištva. Pustolovščine in tovarištvo sta mi pomembne še danes.
Bodi to kar si, ostalih je že dovolj.
Edina obžalovanja gredo v smislu časa, ki ga nisem preživel s svojo družino.
Takšnih situacij je bilo največ v plezanju in so na neki način zgradile tudi moj karakter. In tudi danes, kadar se v poslovnem svetu znajdem v podobnih situacijah, se spomnim na trde preizkušnje iz obdobja alpinizma. Iz tega črpam voljo in moč, da vem, da mi bo uspelo.
Če si to priznamo ali ne, nas najbolj v zgodnjih letih našega življenja zaznamujejo naši starši. Tako, da so zagotovo najbolj vplivali name oni. Seveda pa mora skozi življenje potem vsak sam ugotoviti, kaj od tega, kar so ti dali, je dobro za nadaljnjo rast in čemu se je potrebno odreči, da lahko napreduješ.
Všeč mi je borbeni duh Grete Thunberg in vizionarstvo Elona Muska. Trenutno pa občudujem nečaka Luko, ki bije težko bitko, a je pri tem pravi borec in pozitivec.
Petje to zagotovo ni. [smeh] Zagotovo je moj neizkoriščen talent, ki ga v poslovnem svetu ne morem dovolj izživeti ali pa ga še nisem, nastopanje in razprave v okviru okroglih miz ali dogodkov. V odličnih in dinamičnih dialogih, razpravah in prenosu znanja namreč neizmerno uživam.
Najbolj cenim odkritost, saj nisem človek, ki bi se želel spraševati ali je tisto, kar mi je nekdo povedal res ali ne. Zato me neodkritost izredno znervira oziroma potre.
Najpomembnejše vrednote so odkritost, lojalnost, odprta komunikacija, vztrajnost in empatičnost.
Ostajajo neuresničene sanje iz plezalske sveta, ki pa bodo neuresničene tudi ostale. Nekih materialnih sanj več nimam. Zagotovo pa sanjam o tem, da bi zgradili podjetje, ki bi bilo vzor drugim podjetjem na področju trajnosti, a ne samo iz okoljskega vidika, ampak širše. Danes naše delovanje tako enakovredno vključuje vse vidike trajnostnega delovanja oz. enakovredno obravnavo vseh pet kapitalov, ki vplivajo na delovanje podjetja: naravni, človeški, družbeni, proizvodni in finančni.
Da bi večkrat bolj poslušal, dalj časa počakal in potem razmislil ali sploh odgovoriti.
Zagotovo ne bi mogel uspeti brez zaledja svoje družine, brez izkušenj, ki sem jih pridobil skozi svojo plezalno kariero in brez sodelavcev, ki so bili in so pripravljeni slediti mojim vizijam.
Sedaj, ko sva z ženo sama, je to lažje, saj so otroci že odšli od doma. Predvsem se poskušam v prostem času z ženo čim več družiti v naravi in ostajati otrokom na razpolago, ko potrebujejo nasvet.
Tokrat se nam je v sproščenem pogovoru pridružil Marko Lukić iz uspešnega družinskega podjetja Lumar IG.
Stalna povezava z naravo, aktivna vpetost v družbo in ekonomska vzdržnost – oziroma t. i. trajnostna načela so tisto, kar predstavlja življenjski slog direktorja podjetja Lumar IG, Marka Lukića, ki je bil, preden se je podal na poslovno pot v družinskem podjetju vrhunski plezalec in alpinist. Po zaključku plezalne kariere, se je odločil, da bo tisto, kar bo na svoji poslovni poti počel, imelo najmanjši vpliv na naravo in okolje. To je bilo še veliko pred tem, ko se je začelo na veliko govoriti ali pisati o trajnosti, »zero emission«, »low carbon« družbi ali življenju.
Danes je Lumar IG vodilni slovenski proizvajalec skoraj nič-energijskih montažnih zgradb, ki je s svojimi inovativnimi in okolju prijaznimi rešitvami prisoten v Sloveniji in tujini. Moč podjetja in njegova inovativna naravnanost izhaja iz treh generacij družine Lukić, ki je že pred več kot dvema desetletjema stopila na pot trajnostnega razvoja in gradnje.
Svoje znanje, trajnostno usmeritev, izkušnje in poglede na aktualno dogajanje Marko Lukić kot predavatelj in sogovornik deli na številnih dogodkih doma in v tujini. Je član upravnega odbora Združenja Manager, član Kluba slovenskih podjetnikov in član sveta zavoda in vodja sekcije trajnostne gradnje CER – Center energetsko učinkovitih rešitev.
Marko Lukić v svoji karieri izpostavlja večno težnjo po postati vedno boljši. To ni mišljeno kot zadan cilj, ampak kot pot oziroma proces, pravi. Zagotovo ne bi mogel uspeti brez zaledja svoje družine, brez izkušenj, ki jih je pridobil skozi svojo plezalno kariero in brez sodelavcev, ki so bili in so pripravljeni slediti njegovim vizijam, poudarja.
Katera je najpomembnejša lekcija, ki se je je naučil v karieri? Kaj občuduje, kaj obžaluje, kaj ceni in na kaj je najbolj ponosen, si preberite v nadaljevanju.
Vabljeni k branju!
Kaj ste si kot otrok želeli postati?
Kaj sem kot otrok želel postati, se več ne spomnim. Vem pa, da sem že zgodaj v osnovni šoli želel postati plezalec, alpinist. To sem potem vrsto let tudi počel.
Katera je bila vaša prva zaposlitev?
Že zelo zgodaj v osnovni šoli sem ves čas delal. Prva stvar, ki se je spomnim je bilo čiščenje skladišča podjetja Ferromoto v Mariboru. Delal pa sem tudi na Pohorski vzpenjači, kjer sem podajal sidra na smučišču, da sem v zameno dobil sezonsko karto za smučanje. Nato pa sem celotno srednjo šolo in občasno tudi kasneje, opravljal višinska dela s katerimi sem si financiral svoje plezalne odprave.
Na kaj v svoji karieri ste najbolj ponosni?
V plezalni karieri sem ponosen na vzpone, kot so smeri Just Do It v Ameriki, Cerro Torre v Patagoniji ter prvi slovenski vzpon preko El Capitana v enem dnevu. V svoji poslovni karieri pa sem najbolj ponosen, da smo iz podjetja, ki je bilo v zelo slabi kondiciji in predvsem generičen proizvajalec montažnih hiš, zgradili močno podjetje s prepoznavno blagovno znamko in na neki način transformirali celotno panogo montažnih hiš.
Kaj v svoji karieri bi izpostavili?
Izpostavil bi večno težnjo po postati vedno boljši. To ni mišljeno kot zadan cilj, ampak kot pot oziroma proces.
Od katere knjige / filma ste največ odnesli?
Največ sem odnesel od knjige Bratovščina Sinjega galeba in filma Winnetou in Old Shatterhand. Oboje mi je v zgodnjem otroštvu dalo željo po pustolovščinah, istočasno pa obe govorita o pomenu tovarištva. Pustolovščine in tovarištvo sta mi pomembne še danes.
Katera je najpomembnejša lekcija, ki vas jo je življenje naučilo?
Bodi to kar si, ostalih je že dovolj.
PREBERITE TUDI:
Kaj najbolj obžalujete v življenju, če sploh kaj?
Edina obžalovanja gredo v smislu časa, ki ga nisem preživel s svojo družino.
Katera situacija, ko niste vedeli, ali vam bo uspelo, vam je ostala najbolj v spominu?
Takšnih situacij je bilo največ v plezanju in so na neki način zgradile tudi moj karakter. In tudi danes, kadar se v poslovnem svetu znajdem v podobnih situacijah, se spomnim na trde preizkušnje iz obdobja alpinizma. Iz tega črpam voljo in moč, da vem, da mi bo uspelo.
Kdo je (bila) najvplivnejša oseba v vašem življenju?
Če si to priznamo ali ne, nas najbolj v zgodnjih letih našega življenja zaznamujejo naši starši. Tako, da so zagotovo najbolj vplivali name oni. Seveda pa mora skozi življenje potem vsak sam ugotoviti, kaj od tega, kar so ti dali, je dobro za nadaljnjo rast in čemu se je potrebno odreči, da lahko napreduješ.
Katero živečo osebo ali osebe najbolj občudujete?
Všeč mi je borbeni duh Grete Thunberg in vizionarstvo Elona Muska. Trenutno pa občudujem nečaka Luko, ki bije težko bitko, a je pri tem pravi borec in pozitivec.
Imate kakšen neizkoriščen talent?
Petje to zagotovo ni. [smeh] Zagotovo je moj neizkoriščen talent, ki ga v poslovnem svetu ne morem dovolj izživeti ali pa ga še nisem, nastopanje in razprave v okviru okroglih miz ali dogodkov. V odličnih in dinamičnih dialogih, razpravah in prenosu znanja namreč neizmerno uživam.
Kaj najbolj cenite in zakaj?
Najbolj cenim odkritost, saj nisem človek, ki bi se želel spraševati ali je tisto, kar mi je nekdo povedal res ali ne. Zato me neodkritost izredno znervira oziroma potre.
PREBERITE TUDI:
Katere vrednote so za vas najpomembnejše?
Najpomembnejše vrednote so odkritost, lojalnost, odprta komunikacija, vztrajnost in empatičnost.
Imate kakšne sanje, ki so še vedno neuresničene?
Ostajajo neuresničene sanje iz plezalske sveta, ki pa bodo neuresničene tudi ostale. Nekih materialnih sanj več nimam. Zagotovo pa sanjam o tem, da bi zgradili podjetje, ki bi bilo vzor drugim podjetjem na področju trajnosti, a ne samo iz okoljskega vidika, ampak širše. Danes naše delovanje tako enakovredno vključuje vse vidike trajnostnega delovanja oz. enakovredno obravnavo vseh pet kapitalov, ki vplivajo na delovanje podjetja: naravni, človeški, družbeni, proizvodni in finančni.
Če bi bili sami svoj mentor, kakšen nasvet bi si dali?
Da bi večkrat bolj poslušal, dalj časa počakal in potem razmislil ali sploh odgovoriti.
Brez česa v svoji karieri ne bi mogli uspeti?
Zagotovo ne bi mogel uspeti brez zaledja svoje družine, brez izkušenj, ki sem jih pridobil skozi svojo plezalno kariero in brez sodelavcev, ki so bili in so pripravljeni slediti mojim vizijam.
Kako usklajujete kariero in družino?
Sedaj, ko sva z ženo sama, je to lažje, saj so otroci že odšli od doma. Predvsem se poskušam v prostem času z ženo čim več družiti v naravi in ostajati otrokom na razpolago, ko potrebujejo nasvet.
Več iz rubrike
10 podjetij, ki omogočajo delo od koderkoli
Prihodnost dela je fleksibilna oblika dela, zato vse več podjetij razmišlja o razširitvi možnosti dela na daljavo za svoje zaposlene.
»Working smarter« je recept za dodano vrednost in preboj
Smo med med gospodarsko srednje razvitimi v EU, zaostanek za naprednejšimi pa je povezan z nižjo produktivnostjo. Mar ne delamo dovolj "pametno"?