Pandemija v EU razvrednotila napredek razvoja delovnih mest

Napredek, ki ga je EU v zadnjih dveh desetletjih naredila na področju delovnih mest, kompetenc zaposlenih in avtonomije delavcev je resno ogrozila pandemija.
Fotografija: Razvoj delovnih mest se je med pandemijo ustavil - ponekod celo nazadoval, opozarja evropska raziskovalna organizacija Eurofound. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Razvoj delovnih mest se je med pandemijo ustavil - ponekod celo nazadoval, opozarja evropska raziskovalna organizacija Eurofound. FOTO: Shutterstock

V Evropi so lani opazno nazadovale delovne razmere, kompetence zaposlenih in njihova avtonomnost. Ta področja so se sicer v zadnjih dveh desetletjih bistveno izboljšala, ugotavlja evropski Eurofound.
 

Napredki v EU


Zaposleni v EU so v zadnjih dveh desetletjih lahko zaznali izrazite izboljšave na področju delovnega okolja. Najbolj opazen korak naprej je opazen pri delovnem času, kompetencah in avtonomiji zaposlenih, razvojni naravnanosti delodajalcev in pa izboljšav pri fizičnih delovnih okolij.
 

Poslabšanje


Zdaj se stvari spreminjajo, razvoj pa se je ustavil, opozarja evropska raziskovalna organizacija Eurofound. Napredek, ki smo ga lahko opazili v zadnjih dveh desetletjih, je na številnih področjih nazadoval. Na trgu dela se je na splošno povečalo razlikovanje med moškimi in ženskami, povečala se je tudi razlika pri plači med spoloma, povečala so se tveganja pri fizičnih opravilih in intenzivnost del.


Zgolj v 20 mesecih lahko pride do občutenega nazadovanja delovnih mest, ki smo jih gradili in izpopolnjevali zadnji dve desetletji, piše v poročilu Eurofounda, ki največ poslabšanja izpostavlja za ženske.
 

Prikrajšani najbolj ranljivi


Od leta 2000 izboljšanja v enaki meri niso občutile vsa področja dela, piše v poročilu. Obenem pa je težava, da so med pandemijo najbolj nazadovala ravno tista delovna okolja, ki se v zadnjih desetletjih niso pretirano izboljšala.

Delovne razmere so se najbolj poslabšale za ženske zaposlene. FOTO: Shutterstock
Delovne razmere so se najbolj poslabšale za ženske zaposlene. FOTO: Shutterstock
V primerjavi z začetkom novega tisočletja so se delovna mesta v EU v povprečju izboljšala. Izboljšal se je tako delovni čas zaposlenih kot tudi fizična delovna mesta. Slednje je opazno pri fizičnih delih, ki so postala bolj varna. Na evropskem trgu dela se povečuje število visoko izobraženih zaposlenih, ki za delo potrebujejo več kompetenc in avtonomije, kot je bilo potrebno v preteklosti.

Kot aktualen izziv se v trenutnih razmerah kaže tudi delo na daljavo, ki vse bolj briše meje med delom in zasebnim življenjem. Težava za zdaj še ni izrazito naslovljena, vse večja potreba po fleksibilnosti zaposlenih pa je še dodatno povečala intenzivnost dela. Poročilo še dodaja, da je že leta 2015 največji obseg dela izkazal zdravstveni sektor, v trenutni zdravstveni krizi pa se je intenzivnost še povečala, pri številnih zaposlenih je presegla tudi točko zmožnega.

Več iz rubrike

Komentarji: