Ključne veščine, ki jih bodo delodajalci iskali v prihodnje
Katere spretnosti bodo v delovnem okolju v prihodnje še posebej iskane?
Odpri galerijo
Spremembe se v svetu, v katerem živimo, odvijajo s čedalje večjo hitrostjo. Skladno z razvojem novih tehnologij in umetne inteligence se spreminja tudi način dela. Potreb po nekaterih kadrih skoraj ni več, medtem ko se določeni poklici oblikujejo na novo. Od zaposlenih se danes pričakujejo drugačna znanja, izkušnje in veščine kot nekaj let nazaj. V raziskavi, ki so jo opravili pri Dellu, je bilo ugotovljeno, da 85 odstotkov delovnih mest, ki bodo aktualna leta 2030, do sedaj še ni obstajalo.
V raziskavi, ki jo je opravil inštitut McKinsey, so preučevali, katere veščine bodo pri zaposlenih skladno s spremenjenim delovnim okoljem v prihodnje najbolj iskane. Med njimi izstopajo spodaj navedene.
V časih, ki jih zaznamujejo hitre in korenite spremembe, je potreba po zaposlenih, ki se znajo hitro prilagoditi novim situacijam, še toliko bolj izrazita. To se je dobro pokazalo v času pandemije, ko je čez noč prišlo do izjemnih sprememb na področju dela, nakupovalnih navad in življenjskega sloga. Podjetja, ki so uspešno prebrodila krizo, so bila tista, ki so znala v spremenjenih razmerah hitro poiskati nove priložnosti in prilagoditi svoje poslovanje. To pa jim je lahko uspelo le z ekipo ljudi, ki se dobro znajdejo v novih razmerah.
Digitalizacija čedalje močneje prodira v vse segmente poslovanja. Ljudje, ki znajo z njo dobro rokovati, imajo pri zaposlovalcih prednost pred drugimi. Seveda ne moremo biti vsi strokovnjaki za vse, je pa dobro, da se na tem področju vsaj v segmentu našega delovanja nenehno izobražujemo in izpopolnjujemo. Z dobrim poznavanjem digitalnih orodij lahko namreč skoraj na vsakem delovnem mestu hitreje in bolj učinkovito opravimo zadolžitve.
V raziskavi inštituta McKinsey so odkrili tudi pomen poznavanje samega sebe in vedenje, kaj posameznik lahko prinese v delovno okolje. Zaposleni, ki se zaveda svojih prednosti, se bo ponudil za delovno nalogo, v kateri bo zablestel. Hkrati se bo zavedal področij, na katerih ni dober, in bo tam svoje mesto prepustil drugim. S tem bo lahko delovni proces čim bolj nemoteno potekal dalje.
Tako v delovnem okolju kot v vsakodnevnem življenju se čedalje bolj srečujemo z nasičenostjo z informacijami. To lahko povzroča zmedenost in poveča raven stresa. Če je bilo včasih na delovnem mestu dovolj sprejemati navodila in informacije, delodajalci vse bolj iščejo ljudi, ki so zmožni njihove kritične presoje. Na tej podlagi lahko oblikujejo širšo sliko in sprejmejo najboljšo odločitev.
Podjetnost običajno povezujemo s podjetniki, vendar pa gre za veščino, ki lahko koristi vsem, ki so vpeti v delovno okolje. Gre za pripravljenost sprejeti razumno stopnjo tveganja in za preizkušanje novih idej. Pomeni iskati načine za učinkovitejše opravljanje dela in izražanje kreativnosti.
V raziskavi, ki jo je opravil inštitut McKinsey, so preučevali, katere veščine bodo pri zaposlenih skladno s spremenjenim delovnim okoljem v prihodnje najbolj iskane. Med njimi izstopajo spodaj navedene.
Sposobnost prilagajanja na nove razmere
V časih, ki jih zaznamujejo hitre in korenite spremembe, je potreba po zaposlenih, ki se znajo hitro prilagoditi novim situacijam, še toliko bolj izrazita. To se je dobro pokazalo v času pandemije, ko je čez noč prišlo do izjemnih sprememb na področju dela, nakupovalnih navad in življenjskega sloga. Podjetja, ki so uspešno prebrodila krizo, so bila tista, ki so znala v spremenjenih razmerah hitro poiskati nove priložnosti in prilagoditi svoje poslovanje. To pa jim je lahko uspelo le z ekipo ljudi, ki se dobro znajdejo v novih razmerah.
Dobro poznavanje digitalnega sveta
Digitalizacija čedalje močneje prodira v vse segmente poslovanja. Ljudje, ki znajo z njo dobro rokovati, imajo pri zaposlovalcih prednost pred drugimi. Seveda ne moremo biti vsi strokovnjaki za vse, je pa dobro, da se na tem področju vsaj v segmentu našega delovanja nenehno izobražujemo in izpopolnjujemo. Z dobrim poznavanjem digitalnih orodij lahko namreč skoraj na vsakem delovnem mestu hitreje in bolj učinkovito opravimo zadolžitve.
Poznavanje svojih prednosti in pomanjkljivosti
V raziskavi inštituta McKinsey so odkrili tudi pomen poznavanje samega sebe in vedenje, kaj posameznik lahko prinese v delovno okolje. Zaposleni, ki se zaveda svojih prednosti, se bo ponudil za delovno nalogo, v kateri bo zablestel. Hkrati se bo zavedal področij, na katerih ni dober, in bo tam svoje mesto prepustil drugim. S tem bo lahko delovni proces čim bolj nemoteno potekal dalje.
Zmožnost sinteze informacij
Tako v delovnem okolju kot v vsakodnevnem življenju se čedalje bolj srečujemo z nasičenostjo z informacijami. To lahko povzroča zmedenost in poveča raven stresa. Če je bilo včasih na delovnem mestu dovolj sprejemati navodila in informacije, delodajalci vse bolj iščejo ljudi, ki so zmožni njihove kritične presoje. Na tej podlagi lahko oblikujejo širšo sliko in sprejmejo najboljšo odločitev.
Podjetnost
Podjetnost običajno povezujemo s podjetniki, vendar pa gre za veščino, ki lahko koristi vsem, ki so vpeti v delovno okolje. Gre za pripravljenost sprejeti razumno stopnjo tveganja in za preizkušanje novih idej. Pomeni iskati načine za učinkovitejše opravljanje dela in izražanje kreativnosti.
Več iz rubrike
10 podjetij, ki omogočajo delo od koderkoli
Prihodnost dela je fleksibilna oblika dela, zato vse več podjetij razmišlja o razširitvi možnosti dela na daljavo za svoje zaposlene.
»Working smarter« je recept za dodano vrednost in preboj
Smo med med gospodarsko srednje razvitimi v EU, zaostanek za naprednejšimi pa je povezan z nižjo produktivnostjo. Mar ne delamo dovolj "pametno"?