K raku dojke veliko prispeva stres, menijo bolnice

Stres in skrbi ter preveč dela sta po mnenju bolnic z rakom dojk najpogostejša razloga za pojav te bolezni, je pokazala raziskava o opolnomočenosti bolnic v Sloveniji.
Fotografija: Za rakom dojke v Sloveniji vsako leto zboli 1300 ljudi, v Evropi bolezen diagnosticirajo 500.000 ženskam. Foto Shutterstock
Odpri galerijo
Za rakom dojke v Sloveniji vsako leto zboli 1300 ljudi, v Evropi bolezen diagnosticirajo 500.000 ženskam. Foto Shutterstock

V raziskavi, ki so jo pod vodstvom dr. Andreje Vezovnik pripravili na Centru za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede za združenje Europa Donna, je sodelovalo približno 400 bolnic, ki so odgovarjale na spletno anketo, še 21 pa jih je sodelovalo v fokusnih skupinah, na podlagi katerih so raziskovalci dobili kvantitativne podatke.

Kot je poudarila Andreja Vezovnik, je to prva tovrstna raziskava v Sloveniji, ki ponuja vpogled v psihosocialne, finančne in duhovne determinante, ki vplivajo na doživljanje bolezni, strategije spopadanja z njo in podobno – omogočajo celosten vpogled v opolnomočenost bolnic z rakom dojk. »Opolnomočenje je pomembno zato, ker obolele za rakom spodbuja k nadaljevanju soočanja z boleznijo. Spremljamo, kako ljudje zgradijo individualne kompetence, sprejemajo odločitve, nadzorujejo svoje življenje, so samoučinkoviti in dosežejo višjo kakovost življenja,« je navedla Vezovnikova.

Eno od vprašanj se je nanašalo na mnenje o vzrokih za nastanek bolezni. Med 19 dejavniki, ki so jim bolnice z ocenami od ena do pet pripisovale prispevek, sta se prav na vrhu lestvice znašla stres in skrbi ter preveč dela. Prvemu dejavniku so bolnice v povprečju pripisale oceno približno 4,4, drugemu pa 3,5. Velika večina je torej ta dva dejavnika ocenila kot tista, ki sta najpomembneje prispevala k nastanku bolezni. Na desetem mestu z oceno 2,5 so postavile delovno okolje.

Tri četrtine anketirank je bilo v času raziskave starih od 30 do 50 let, petina je bila starostno upokojenih, približno vsaka četrta se je že vrnila na delovno mesto, lahko tudi kot samozaposlena, nekaj je bilo brezposelnih. Na bolniški jih je bilo 23 odstotkov, vsaka peta pa delno ali polno invalidsko upokojena.
 
V raziskavi so spraševali tudi o stranskih učinkih med medicinskim zdravljenjem. Tiste, ki so končale primarno zdravljenje, so najpogosteje izpostavljale utrujenost (75 odstotkov) ter izpadanje las (64 odstotkov), približno polovica pa bolečine v mišicah ali kosteh ter slabost. Pri vsaki tretji se je pojavila depresija ali anksioznost, pri vsaki peti pa glavobol. 

Več iz rubrike