Pripraviti se je treba, a brez kompliciranja

Priprava je pomembna zato, da simptome prej prepoznamo, jih sprejmemo in imamo temelje, ki nas v hormonskem vrtincu čim bolj čvrsto držijo. »Mene ne moremo preprečiti, lahko pa omilimo vpliv simptomov na nas in s tem na naše delovanje, tako v družini kot v delovnem in socialnem okolju. Stabilnost je pri osebah, ki se na to pripravljajo, neprimerljivo boljša,« pojasnjuje Zinka Kosec.

Velika večina žensk je v rodni dobi zasedena s skrbjo za (majhne) otroke, obveznostmi doma in službi, tako da o spremembi, ki se jim približuje, niti nimajo časa razmišljati. Razen morda tistih, ki imajo starejše prijateljice in te z njimi delijo svoje izkušnje. Ko se tako soočijo s simptomi in ugotovijo, da niso posledica slabe telesne pripravljenosti ali neobvladovanja stresa, ampak hormonskih sprememb, so popolnoma nepripravljene. Kakor pravi sogovornica, jih pogosto niti ne prepoznajo ali pa jih ne želijo prepoznati, saj je prehod v obdobje menopavze lahko tudi psihološki udarec, če posameznica nima občutka, da se je kot ženska v rodni dobi izpolnila.

V RAZMISLEK:
S kavo so težave v menopavzi še večje
Tabu, ki ženskam povzroča težave tudi v službi
Kako sta meno ‘preživeli‘ Zvezdana in Milena? (VIDEO)

V obdobju pred menopavzo je treba zgraditi predvsem odnos do sebe, da je ženska ob vstopu v drugo obdobje tako fizično kot psihično močna. To je tako kot pri varčevanju za starost: varčujemo v aktivni dobi, da bomo po upokojitvi živeli bolj brezskrbno. »Če ima naše telo veliko mišično moč, si lahko postavimo močne temelje in simptomi mene se nas ne bodo dotaknili tako močno, niti fizično niti čustveno,« je prepričana Zinka Kosec, zato svetuje pripravo na več ravneh.



Pomembni so telesna aktivnost, hidriranost, skrb za osebno higieno in počitek, telo naj se ne izčrpava. Ujeti je treba ravnovesje med osredotočenostjo in sproščenostjo, ki jo potrebujemo za polnjenje baterij, torej, da znamo misli usmeriti v delo, ko smo doma, pa to izklopiti in se posvetiti družini. Odnosi, tako partnerski kot z drugimi ljudmi, so vir, iz katerega lahko črpamo dodatno moč, podporo, zavetje. Zgraditi je torej smiselno socialno mrežo, v kateri smo sprejeti, tudi ko nismo najboljši, »pogovor je osnovna oblika psihoterapije«, je spomnila Zinka Kosec in dodala, da se moramo spoznati tudi čustveno. Kaj sproža naša čustva? Kako vplivajo na nas? Ko bodo postala močnejša, jih bomo tako znali stabilizirati. Poskrbeti moramo tudi za duhovno raven, in sicer da ugotovimo, kaj nam daje smisel v življenju, kaj je tisto, kar nam ob koncu dneva vzbuja občutek zadovoljstva, še pravi sogovornica.
 

Samouresničujoča se prerokba ...

In ženski nasvet iz prve roke? Kakor sta v našem videopogovoru povedali igralka Zvezdana Mlakar in pisateljica Milena Miklavčič (povezava do prispevka je objav­ljena na prejšnji strani, v obliki QR-kode), je najbolje čim manj komplicirati. Prav to je za Dailymail poudarila tudi dr. Shirley Bond, specialistka za žensko zdravje.

»Ne, ni prezgodaj, če na menopavzo začnemo misliti že v svojih tridesetih letih, če se le s tem ne obremenjujemo preveč. Ženske bi morale misliti na svoje hormonsko ravnovesje vse življenje, ne samo ko pridejo v menopavzo. Menopavza ni bolezen, je tako naraven proces kot puberteta in moramo se je nehati bati. To je še toliko pomembnejše, ker je naš odnos tudi sprožilec. Govorimo lahko o samoizpolnjujoči se prerokbi, torej, če pričakujemo, da nas bo menopavza doletela kot nekaj groznega, je veliko večja verjetnost, da bomo imele slabo izkušnjo z njo.«