Generacija Z ima drugačna pričakovanja do delodajalcev
O generaciji Z, ki jo predstavljajo posamezniki, ki so bili rojeni po letu 1995, obstaja mnogo mitov. Nekaj jih je tudi glede dela in zaposlitev. Da bi bolje spoznali, kaj je res in kaj ne, so v Združenih državah Amerike izvedli študijo o potrebah in željah s 500 predstavniki generacije Z, starimi od 18 do 24 let. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kaj si generacija Z želi in kako lahko podjetja ustvarijo delovne pogoje, da bi pritegnila in obdržala to nadarjeno in ustvarjalno generacijo. Glede na ugotovitve raziskave je jasno, da ima generacija Z drugačna pričakovanja do potencialnih delodajalcev kot prejšnja. Kakšna so?
Plačilo pomembno, delo na daljavo ne toliko
V raziskavi, ki jo navaja Fast Company, je bilo razkrito, da je plača generaciji Z zelo pomembna, saj je 61 odstotkov anketiranih povedalo, da so plačilo in ugodnosti zanje ključnega pomena. V anketi je izstopalo tudi delo na daljavo, ki je postalo domnevna prednost predvsem za mlajše zaposlene. Za generacijo Z se delo na daljavo sicer ni izkazalo za tako veliko prednostno nalogo, kot je bilo pričakovati, saj je le 34 odstotkov vprašanih uvrstilo možnosti dela med svoje tri najpomembnejše zaposlitvene dejavnike.
Skrb za duševno zdravje kot osnova dobrega počutja na delovnem mestu
Presenetilo je še eno področje, ki je pomembno za generacijo Z. To je poudarek na skrbi za duševno zdravje, saj je 51 odstotkov vprašanih ta dejavnik uvrstilo med tri najpomembnejše, ki jih iščejo v službi. Delodajalci bi se tako morali osredotočiti na duševno zdravje in dobro počutje. Kako to izgleda v praksi?
Pri generaciji Z je skrb zase in za duševno počutje ena izmed glavnih prioritet. Duševno zdravje je zanje zelo pomembno, kar ni nič čudnega, saj je glede na študijo Nacionalnega inštituta za zdravje že vsak tretji mladostnik, star od 13 do 18 let, doživel anksiozno motnjo. Med letoma 2007 in 2017 se je število samomorov med najstniki povečalo za 56 odstotkov.
Generacija Z si na delovnem mestu želi plačan dopust, kot so bolniški dnevi, ki bi jih posvetili skrbi za svoje duševno zdravje. Ta generacija si želi tudi, da jim delodajalec ponudi različne terapije in da da poudarek zagotavljanju ravnovesja med delom in prostim časom.
Prejšnje generacije tega morda ne razumejo najbolje, saj so bile v prejšnjih desetletjih dolge delovne ure, toksično okolje na delovnem mestu in vodilni, diskriminacije in nadlegovanje smatrani kot normalno delovno okolje. Toda takšno delovno okolje, način ravnanja z zaposlenimi in zanemarjanje duševnega zdravja se morajo spremeniti, če želijo imeti podjetja v svoji sredini predstavnike generacije Z.
Občutek pripadnosti in povezanosti
Kot smo že omenili, delo na daljavo za generacijo Z ni prioriteta. Njeni pripadniki želijo delati v pisarni, na kar ima velik vpliv dejstvo, da večina nikoli ni imela prakse v živo, službenega potovanja in podobnega. Številni še niso bili v pisarni, zato si želi večina to izkusiti. Želijo si zapustiti svoje bivališče, ki je zadnji dve leti služilo bolj ali manj kot edini prostor za vse, kar so počeli. Mladi si želijo nove izkušnje, spoznati vrstnike in mentorje ter izkusiti občutek pripadnosti in povezanosti, ki je možen le v stiku v živo. Kljub temu da so mladi odlični pri delu v digitalnem okolju, se zavedajo, da obstaja določena raven povezave, ki je mogoča le iz oči v oči.
Tradicionalni poklici in mladi
Avtorica knjige Generation We Anne Marie Hayek meni, da generacija Z ni proti tradicionalnim poklicem, kar je eno izmed zmotnih prepričanj mnogih. Želijo si le, da podjetja razumejo, katere so njihove prioritete in zakaj, nato pa vzpostavijo delovna mesta, ki izpolnjujejo ta pričakovanja. Morda se to na prvi pogled zdi sebično, vendar v bistvu koristi vsem zaposlenim, ne le njihovi generaciji, Te spremembe hkrati vodijo v boljše delovno okolje za vse zaposlene.
Haykin nasvet za konec je, da je pomembno, da gredo podjetja v korak s časom in da ne razmišljajo preveč o tem, da tradicionalna delovna mesta niso za generacijo Z. Namesto tega naj prilagodijo svojo ponudbo in kulturo delovnega okolja potrebam generacije Z, saj jih bodo s tem pridobila in obdržala tudi v času hitrih menjav delovnih mest.
Več iz rubrike
10 podjetij, ki omogočajo delo od koderkoli
Prihodnost dela je fleksibilna oblika dela, zato vse več podjetij razmišlja o razširitvi možnosti dela na daljavo za svoje zaposlene.
»Working smarter« je recept za dodano vrednost in preboj
Smo med med gospodarsko srednje razvitimi v EU, zaostanek za naprednejšimi pa je povezan z nižjo produktivnostjo. Mar ne delamo dovolj "pametno"?