Vlada je lani oktobra začela pripravljati zakon, ki bi kitajskemu tehnološkemu velikanu Huaweiu zaprl vrata pri dobavi opreme za tehnologijo 5G. Takrat je kitajski veleposlanik Wang Shunqing poudaril, da bi Slovenija z označevanjem Huaweia kot varnostnega tveganja bila pravzaprav prva država EU, ki bi uradno zavzela takšno stališče.

Negativno stališče do takšnega omejevanja konkurence so izrazili tudi pri samem Huaweiu. Ta je v prvem odzivu naročil pravno mnenje, danes pa je objavljena še študija ekonomskih posledic ob morebitni izločitvi Huaweia pri uvajanju tehnologije 5G. Med glavnimi ugotovitvami študije so višji stroški naložb za tehnologijo 5G, zamude pri uvajanju tehnologije ter izgube v produktivnosti in BDP.

Višji stroški

Študijo so opravili v Centru poslovne odličnosti Ekonomske fakultete (CPOEF), na prvih straneh pojasnjujejo avtorji, ki obenem poudarjajo, da omejitve konkurence pri infrastrukturi 5G verjetno vodijo do občutnega povišanja cen omrežne opreme 5G. Ob izključitvi Huaweia bi na slovenskem trgu ostali podjetji Ericsson in Nokia, ki bi bistveno lažje višali cene.


»Na že tako majhnem trgu dobaviteljev opreme 5G bi izločitev enega izmed njih pomenila še večja tveganja oligopola ter s tem možnost za znatno višje tržne cene opreme 5G. Pri ocenjevanju cenovnega učinka omejevanja konkurence iz treh na dva ponudnika opreme 5G smo uporabili ocene študije Oxford Economics iz leta 2019, predvidene za Evropo, kjer je pričakovano povišanje cen v razponu med devetimi in 29 odstotki,« pravidr. Črt Kostevc, eden od avtorjev študije.
 

Zamude pri uvajanju tehnologije

Stroški opreme 5G bi se v obdobju med 2021 in 2026 po podatkih študije ob omejevanju povišali med 6,3 in 20,3 odstotka oziroma za 18 do 57 milijonov evrov. Dodatne naložbene obremenitve naj bi imele negativen vpliv tudi na zgraditev omrežja 5G, kar bi se v prvi vrsti kazalo na zamudah izgradnje.

Višanje cen bi tako vplivalo na pokritost z omrežjem 5G, v tem smislu pa avtorji poudarjajo, da bi zaradi zamud pri uvedbi tehnologij 5G, lahko brez dostopa do omrežja 5G ostalo 327.000 ljudi oziroma 15,3 odstotka prebivalstva.

Takšne zamude bi vplivale tudi na produktivnost, kar bi se odražalo v gospodarstvu. »Različni scenariji nakazujejo na letne izgube BDP v razponu med 0,037 do 0,080 odstotka do leta 2030,« še dodajajo avtorji študije.