Tudi v najslabšem scenariju bo naše gospodarstvo še raslo

Maja Bednaš, nova direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), je na Nabavnem vrhu spomnila, da so se jesenske napovedi gospodarske rasti v Sloveniji znižale s 3,4 na 2,8 odstotka zaradi mednarodnega dogajanja, predvsem zaradi ohlajanja gospodarstva v Nemčiji, na katero je naš izvoz močno navezan. »Glavni razlog znižanja je izvozni sektor. Rast izvoza je bila letos višja, prispevek neto izvoznega sektorja pa je bil manjši, številke so visoke zaradi visokega obsega trgovanja farmacevtskih družb, predvsem Leka,« je dejala.

Uresničitev tveganja počasnejše rasti tujega povpraševanja bi po besedah Bednaševe pomenila nižjo rast izvoznega dela gospodarstva in počasnejšo rast v letih 2020 in 2021, kljub temu pa bi še vedno ostala pozitivna. Tako bi po alternativnem scenariju, v katerem bi se uresničile vse negotovosti, kot so trdi brexit, zaostrovanje protekcionizma, večja nihanja na valutnih trgih ter dvig cene nafte, rast slovenskega gospodarstva padla z 2,7 odstotka na dva odstotka.

»Želim, da ostanemo optimistični. Že samo govorjenje o recesiji vpliva na kazalnike zaupanja in vodi v samoizpolnjujočo se napoved.« Bednaševa je še opomnila, da je finančno stanje tako podjetij kot bank veliko boljše, kot je bilo pred zadnjo krizo, subjekti niso izpostavljeni dolžniškim razmerjem, tudi banke so bolj kapitalsko ustrezne. Glavna izziva sta po njenem mnenju pomanjkanje delovne sile in odsotnost migracijske politike, usklajene z integracijo. »Zaposlenost raste in je na rekordni ravni, brezposelnost dosega tiste ravni, ki smo jim bili priča v najboljših letih. Ne vem pa, ali se zavedamo, da je kar dve tretjini rasti zaposlenosti ustvarila tuja delovna sila. K ohranjanju solidne rasti v napovednem obdobju bosta pomembno prispevali tudi domača poraba in nadaljnja rast investicij, zlasti gradbenih. Rasti zasebne in državne porabe se bosta sicer postopoma upočasnili, predvsem zaradi nižje rasti zaposlenosti.«