Oblikovalci politik niso pripravljeni na neurje

 Foto Roman Šipić

Svetovna trgovinska organizacija in vodilni nemški inštitut za ekonomijo sta znižala gospodarske napovedi za Evropo. Nemčija bo imela po oktobrski napovedi le 0,5-odstotno rast gospodarstva.

Slovenski Umar je kljub temu optimističen; slovensko gospodarstvo je bolje pripravljeno, kot je bilo leta 2008.
Dogajanje v mednarodnem okolju v zadnjih dveh letih se je začelo močno kazati v gospodarstvu. Kakor so na Nabavnem vrhu v Ljubljani opozorili strokovnjaki s področja energetskih in surovinskih trgov, plastike, jekla, elektronskih komponent in kmetijstva, so indici o ohlajanju gospodarstva zdaj že izraziti.

Srečko Bukovec, predsednik strokovnega sveta Združenja nabavnikov Slovenije, je opozoril, da je svet tam, kjer je bil leta 2006. Trgovinske vojne so zmanjšale obseg svetovne trgovine, Evropska unija ima naraščajoč deficit s Kitajsko, ki je zdaj že na ravni 180 milijard evrov, z ZDA pa visok presežek in bo po njegovem mnenju s takim razmerjem zato v očeh ZDA videti kot Kitajska. »Sol na rano Donalda Trumpa je suficit v prvih sedmih mesecih za 14 odstotkov, kar se bo zagotovo manifestiralo v uvedbi dodatnih carin,« je dejal.


STO: zaradi negotovosti manj naložb


Bukovca sicer bolj kot ameriške obtožbe o kitajskih manipulacijah z deviznimi tečaji skrbijo uvedeni zakonodajni postopki, ki bi v ZDA omejili prost pretok kitajskega kapitala. »Če se to zgodi, je v mednarodni trgovini vrag odnesel šalo.« In glede na najnovejše napovedi Svetovne trgovinske organizacije jo očitno tudi je. Prvega oktobra je STO namreč drastično znižala napovedi gospodarske rasti. Medtem ko so aprila govorili o 2,6-odstotnem povečanju obsega globalne trgovine, zdaj menijo, da v tem letu rast ne bo presegla 1,2 odstotka. V naslednjem letu naj bi se zgodil pozitiven odboj. Po napovedih naj bi bila v letu 2020 rast 2,7-odstot­na, odvisna pa bo predvsem od dogajanja na trgovinskem področju.

image
Foto: Jure Eržen/Delo


»Poleg neposrednih učinkov na gospodarstvo trgovinski konflikti povečujejo negotovost, zaradi česar nekatera podjetja odlašajo z naložbami za povečanje produktivnosti,« je dejal generalni direktor STO Roberto Azevêdo in dodal, da je s tem lahko prizadet tudi trg dela, saj podjetja zaposlujejo manj delavcev za proizvodnjo blaga in opravljanje storitev za izvoz. »Večstranski trgovinski sistem ostaja najpomembnejši svetovni forum za usklajevanje razlik in zagotavljanje rešitev za izzive svetovnega gospodarstva 21. stoletja,« je še poudaril.


Ifo: Nemška industrija je v recesiji


Napovedi o gospodarski aktivnosti je 1. oktobra znižal tudi vodilni nemški ekonomski inštitut Ifo. Kakor so sporočili, bo nemško gospodarstvo letos zraslo za 0,5 odstotka in ne 0,8 odstotka, kot je bilo sprva načrtovano. Vzroki za slabe rezultate so po njihovih besedah v manjšem povpraševanju po kapitalskih dobrinah po vsem svetu, skupaj s politično negotovostjo in strukturnimi spremembami v avtomobilski industriji. »Nemška industrija je v recesiji, kar zdaj vpliva tudi na ponudnike storitev, ki skrbijo za ta podjetja,« je dejal Claus Michelsen, vodja za napovedovanje in ekonomsko politiko na nemškem inštitutu za ekonomska raziskovanja (Ifo). Ta vpliv se je med drugim močno občutil v jeklarski industriji.

Kakor je na Nabavnem vrhu poudarila Marjana Drolc Kaluža, direktorica nabave v skupini SIJ, je evropski jeklarski trg v Evropi v padcu, razlogi pa so po njenem mnenju v neodločenosti globalne ekonomije o tem, v katero smer bo šla avtomobilska industrija; bo elektrifikacija obstala ali gre le za kratkotrajen trend, kakšen položaj bo zavzel hibrid in v kakšnem obsegu se bo ohranil dizelski motor. Na evropsko zaostajanje je Marjana Drolc Kaluža opozorila tudi z vidika izgube vodilnih jeklarskih podjetij. Potem ko je bilo včasih na seznamu največjih največ evropskih, zdaj že dolgo ni več tako, med 20 vodilnimi jeklarskimi podjetji je kar 15 azijskih.

image
Foto Uroš Hočevar


Ne le STO in Ifo, kopičenje negativnih dogodkov v zadnjem letu je navzdol potisnilo tudi indeks PMI (Purchasing Managers Index), ki je mesečno izračunan indeks vodij nabav in prikazuje stanje proizvod­nega sektorja v danem trenutku. Medtem ko je BDP izračunan za četrtletja za preteklo obdobje, PMI kaže trenutno stanje. Gre za dejanski posnetek proizvodnega sektorja, ki temelji na vprašalniku, poslanem največjim predstavnikom proizvodnih sektorjev. Ta indeks je že štiri mesece pod mejo 50, kar pomeni, da podjetja zaznavajo manjšo industrijsko aktivnost, recimo v avgustu so poročala tudi o eni najnižjih vrednosti novih izvoznih naročil, saj se je indeks znašel na 32. mesečnem dnu in znaša 40,6 točke. Indeks pod mejo 50 nakazuje ohlajanje gospodarstva. Da bi se izognili posledicam tega, je FED znižala obrestno mero, Evropska centralna banka pripravlja ukrepe kvantitativnega sprožanja, obeta se tudi razbremenitev dela, kar bi spodbudilo porabo, v Nemčija pa s ciljem povečanja naložbenih aktivnosti načrtujejo razbremenitev gospodarstva.


ZN: protikrizni ukrepi niso pravilni

Ravno te ukrepe pa kritizira Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD), ki je že prejšnji teden opozorila na možnost svetovne recesije, saj da gre za »jasno in prisotno grožnjo, ki se kaže v napovedi o upočasnitvi gospodarske rasti tako v državah v razvoju kot v razvitih državah«. Po mnenju Unctada se bo leto 2019 končalo z najšibkejšo gospodarsko aktivnostjo v desetletju, prihodnje leto pa se bi upočasnitev lahko spremenila v dokončno krčenje.

Dr. Peter Kraljić: Spoštujem predsednika Donalda Trumpa, ker želi postaviti ZDA na prvo mesto. Spoštujem tudi Kitajsko, ki ima jasno strategijo o svojem razvoju. Evropa pa se cefra z Veliko Britanijo, ali bo šla ven ali ne, kdaj in kako.


Centralne banke, z ameriškimi zveznimi rezervami in Evropsko centralno banko vred, so nedavno napovedale znižanje obresti, s čimer poskušajo spodbuditi dejavnost, vendar po mnenju Združenih narodov ni veliko optimizma za uspeh. »Upočasnitev rasti v vseh večjih razvitih gospodarstvih, vključno z ZDA, potrjuje, da zanašanje na preprosto monetarno politiko in dvigovanje sredstev za spodbujanje povpraševanja v najboljšem primeru ustvari bežno rast, znižanje davkov za korporacije in premožne posameznike pa ne povzroči večje produktivnosti naložb.« Tudi nekonvencionalni denarni ukrepi, kot so negativne obrestne mere in ustvarjanje denarja s pomočjo količinskega popuščanja, so po mnenju ZN jalovi poskusi odpravljanja pomanjkljivosti v svetovnem gospodarstvu, saj je od zadnje finančne krize jasno, da nimajo večjih učinkov.


Zeleni New Deal


Zaradi povedanega pri ZN menijo, da bi se morali osredotočati ne le na kratkoročne grožnje recesije, ampak tudi dolgoročne. »Poleg neposrednih tveganj, ki bi lahko ustavila svetovno gospodarstvo, je tukaj vrsta makrostrukturnih izzivov, ki so bili prisotni pred svetovno finančno krizo in so do danes večinoma ostali brez nadzora,« so zapisali v poročilu, v katerem so opozorili na štiri ključna vprašanja, ki zaradi svoje soodvisnosti zadevajo ves svet: vedno manjši delež prihodkov gospodarstva se steče k delovni sili, erozija javne porabe, oslabitev naložb in netrajnostno povečanje ogljikovega dioksida v ozračju.

Poročilo je zato opomnilo na nujnost povečanja naložb v zelene tehnologije, ki da so pomemben vir dohodka in delovnih mest. »Nedavne razprave imenujejo to strategijo Green New Deal, ki spominja na New Deal iz tridesetih let 20. stoletja, ki se je spopadel z brezposelnostjo in nizkimi plačami, plenilsko naravo financ, infrastrukturnimi vrzelmi in regionalnimi neenakostmi v okviru okrevanja po veliki depresiji.«

Ob vseh utripajočih opozorilnih lučkah je po mnenju Unctada premalo znakov, da so oblikovalci politike pripravljeni na prihodnje neurje. Finančna ministrstva in centralne banke bi morali prenehati dajati poudarek »obsedenosti na borzi, četrtletnim zaslužkom in zaupanju vlagateljev« in se namesto tega osredotočiti na »ustvarjanje delovnih mest, povečanje plač in povečanje javnih naložb«. Navajajo tudi, da glede na to, da je deset let po zadnji recesiji svetovno gospodarstvo še vedno krhko, bi morda morali premisliti o modelu poslovanja, ki je med drugim države v razvoju obremenil z rekordno stopnjo dolga. »Do danes sprejeta makroekonomska politika je bila preveč omejena in premalo usklajena, da bi lahko dolgoročno spodbudila skupno povpraševanje.«
Več iz rubrike