K uporu proti tehnologiji 5G pozivajo tako šarlatani kot denarni izsiljevalci

Začenjamo serijo prispevkov Resnice in miti o 5G, v kateri zbiramo preverjena dejstva o tehnologiji 5G ter razbijamo mite, ki se držijo nove tehnologije.

5G kaže svoje prednosti in slabosti, tudi v Sloveniji pa so že vzpostavljena zasebna omrežja 5G, ki omogočajo testiranje teoretičnih predpostavk. Zasebna omrežja 5G se pospešeno postavljajo tudi v tujini, še posebej v pametnih tovarnah, ki so ključni primer uporabnosti omrežij 5G. Področje je obenem velika priložnost za EU, ki lahko z naprednimi evropskimi podjetji postane pomembnejši igralec na svetovnem zemljevidu informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Ob neznankah glede tehnologije 5G je zdaj kristalno jasno to, da bo peta generacija omrežne tehnologije igrala pomembno vlogo na praktično vseh ravneh življenja.

V prvem prispevku se pogovarjamo z izrednim profesorjem na Fakulteti za elektrotehniko UL in strokovnjakom iz področja informacijsko-komunikacijske tehnologije dr. Boštjanom Batageljem. Dr. Batagelj je bil eden izmed govorcev ob obeleženju svetovnega dneva IKT na Fakulteti za elektrotehniko, sicer pa se je s tehnologijo 5G srečal že pred več kot petimi leti. Zanimalo nas je, kakšen vpliv ima tehnologija na življenje ljudi, kako uporabna bo 5G in zakaj ravno to tehnologijo ob uvajanju spremlja velik upor.

Vsi prispevki so prosto dostopni na naši spletni strani.

Vabljeni k branju!
 

Kako strokovnjaki odgovarjate na pomisleke o preveliki nevarnosti elektromagnetnega valovanja tehnologije 5G?

Leta 1996 je bila v Sloveniji zelo vizionarsko sprejeta Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Radijski del omrežja 5G zagotovo ne bo in niti ne sme prekoračiti vrednosti, ki so določene s to uredbo. Najnovejše smernice Mednarodne komisije za varstvo pred neioniziranimi sevanji, ki so bile objavljene pred dvema mesecema, so sicer milejše kot že omenjena slovenska uredba, a vendar se morajo slovenski ponudniki telekomunikacijskih storitev držati strožje slovenske zakonodaje, zato je skrb odveč.

5G bo v prvi fazi nameščen na obstoječe antenske stolpe, ob tem pa je vedno potrebno opraviti neodvisne meritve vseh prispevkov elektromagnetnega polja, ki ne smejo prekoračiti dovoljenih vrednosti. Prav zaradi nameščanja baznih anten na stolpe, kjer so že nameščeni drugi antenski sistemi bo zdaj in tudi v prihodnje velik poudarek na sprotnem spremljanju vrednosti.

Jasno je, da je elektromagnetno valovanje pri določenih frekvencah in močeh nevarno za človeka in naravo, povsem zgrešeno pa je govoriti, da bo na takšnih frekvencah deloval 5G. Prihaja do spodbijanja mednarodnih institucij in raziskav, kjer sodeluje več sto tisoč znanstvenikov. Sprevrženo je diskreditirati znanstvenike z zatrjevanjem, da smo vsi znanstveniki podkupljeni.
 

So potemtakem kritike tehnologije 5G pretirane?

Čeprav so kritike vedno dobrodošle, je zelo velik skepticizem do tehnologije 5G neupravičen. Za radijski del omrežja 5G namreč veljajo povsem enake zakonske omejitve, kot za predhodne generacije omrežij, prav tako pa so zakonsko omejene tudi moči in frekvence. Slednje upravlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), ki v Sloveniji nadzoruje nameščanje telekomunikacijske radijske opreme.

Poudariti je potrebno, da se zakonske omejitve s prihodom tehnologije 5G niso čisto nič spremenile. Pravzaprav je Slovenija svetovni fenomen na področju ščitenja določenih območij države. Ostrejše meje elektromagnetnega valovanja so določene za območja bolnišnic, zdravilišč, turističnih objektov, stanovanjskih zgradb, vrtcev, šol, igrišč, javnih parkov, trgovskih centrov in drugih območij, kjer se ljudje zadržujemo dalj časa. V vseh omenjenih območjih je zapovedana nižja stopnja elektromagnetnega valovanja.

Višji frekvenčni pasovi so običajno potrebni, ko se prenaša večje količine podatkov, je pa moč le-teh prav tako nenevarna za ljudi, kot nižji frekvenčni pasovi.
 

Je opravljenih dovolj verodostojnih in neodvisnih raziskav?

Opravljenih je več deset tisoč verodostojnih raziskav o vplivih elektromagnetnega polja na ljudi, številne neodvisne znanstvene objave pa so prosto dostopne za javnost. Na spletni strani nemške univerze iz Aachna, je trenutno objavljenih kar 31.222 raziskovalnih člankov, med katerimi so tudi taki, ki obravnavajo prav tehnologijo 5G, ki bo uporabljena v Evropi.

V začetku maja je tudi Evropska komisija objavila uradno sporočilo glede novih smernic o omejitvah sevanja brezžičnih radijskih komunikacijskih naprav na različnih frekvenčnih področjih. Smernice izrazito poudarjajo, da nameščanje 5G omrežja v skladu z vsemi obstoječimi priporočili, ne bo negativno vplivalo na zdravje ljudi. Preplah je popolnoma odveč, saj 5G ne bo imel dovolj moči, da bi škodi ljudem.
 

Zakaj se kaže tako močan upor proti tehnologiji 5G? Kako, da tako velikega upora ni bilo ko se je vpeljevalo omrežje WiFi?

Razmere v Sloveniji so specifične. K uporu proti tehnologiji 5G pozivajo tako šarlatani in denarni izsiljevalci, kot tudi politične stranke. Te v zaprtih skupinah na družabnih omrežjih in preko zasebnih komunikacijskih kanalov pozivajo k uporu proti 5G in tudi proti omrežju WiFi. V začetku tekočega šolskega leta so se po osnovnih šolah delile celo zloženke polne neresnic in zmot o omrežju WiFi, vse z namenom, da se zaseje strah, posledično pa tako med strankarske podpornike pridobijo čim več staršev osnovnošolskih otrok.

Na svetovni ravni je upor proti tehnologiji 5G predvsem posledica tehnološke vojne med ZDA in Kitajsko, ter rivalstva med najnovejšimi telekomunikacijskimi tehnologijami. Glavna konkurenta omrežju 5G sta standard za WiFi 6E in omrežje majhnih satelitov Stalink na nizki Zemeljski tirnici. Področje IKT gre skozi burno obdobje, saj vse tri omenjene tehnologije želijo odpraviti trenutno najožje komunikacijsko grlo ter ob tem postati globalen standard. Vsaka od konkurenčnih tehnologij ima seveda svoje posebne lastnosti, ampak vsa ta podjetja se borijo za svoj del telekomunikacijske pogače.
 

Kako pomemben je razvoj tehnologije 5G za EU in evropska podjetja? Je EU vidni igralec na področju IKT na svetovni ravni?

Tehnologija 5G je strateškega pomena za Evropsko komisijo, kar so ocenili že pred več kot petimi leti. Leta 2014 sem sodeloval na sploh enem izmed prvih projektov iz področja 5G, ki ga je financirala Evropska komisija. Na tehnologijo sem sprva gledal z raziskovalnim entuziazmom ter bil razočaran, saj v standardu za 5G niso zapisali vseh raziskovalnih dosežkov, ki bi naredili 5G še boljši in manj podoben 4G. Za tem sem bil prepričan, da je zgodba o 5G in z njo povezani zaslužki rezervirana zgolj za največja kitajska podjetja, zdaj pa vidim veliko priložnosti tudi za evropska in slovenska podjetja.

Letošnji cilj evropskega akcijskega načrta je, da se omrežje 5G komercialno omogoči v vsaj enem večjem mestu v vsaki državi članici EU. V načrtu je tudi, da imamo do leta 2025 v Evropi nemoteno pokritost z omrežjem 5G v vseh mestnih območjih ter na glavnih cestnih in železniških povezavah. Takšni načrti so seveda velika poslovna priložnost za marsikatero podjetje, največ pa si obetata skandinavska velikana - Nokia in Ericsson. Na žalost v Sloveniji glede implementacije za dobro leto zaostajamo za drugimi razvitimi državami, saj zaenkrat nismo imeli niti še dražbe za podelitev frekvenc za omrežje 5G.

Rivalstvo med velikimi podjetji je na svetovnem trgu zelo veliko, vendar pa se zaradi hitrega razmaha omrežij 5G težko oceni katero podjetje je najboljše. Iz meseca v mesec narašča število preizkusnih omrežij 5G po vseh razvitih državah, prav tako pa narašča število vloženih patentov; število teh že presega nekaj 10 tisoč.
 

Kam se v razvoju tehnologije 5G umeščajo slovenska podjetja?

Slovenski raziskovalni dosežki, inovacije razvojnih skupin in dosežki podjetij pri tehnologiji 5G so zagotovo vidni v svetovnem merilu. Uspehe slovenskih podjetij na tem področju je bilo mogoče zaznati že na evropski konferenci o omrežjih in komunikacijah, ki smo jo leta 2018 gostili v Sloveniji. Zelo odmeven je tudi slovenski projekt, kjer se bo za organizacijo javne varnosti, zaščite in reševanj uporabljajo zanesljivo in hitro odzivno omrežje 5G, ki bo poleg glasovnih klicev omogočalo tudi zanesljiv in kakovosten video prenos v realnem času. Takšen pristop bo olajšal delo koordinacijski in intervencijski skupini, ki se bo nahajala pri ponesrečencih.



Posebej velja izpostaviti industrijsko omrežje 5G, za katerega velja veliko zanimanje tudi v slovenskih podjetjih. To omogoča enostavnejšo in učinkovitejšo povezljivost proizvodnih naprav, oddelkov in logističnih storitev z industrijsko uporabo interneta stvari na milijon napravah na kvadratnem kilometru. Preciznost in odzivnost omogočata izvedbo učinkovitih mehanizmov zaščite za zaposlene in naprave ter nove aplikacije navidezne resničnost. Testno omrežje za pametne tovarne sta v Iskratelovih poslovnih obratih v Kranju vzpostavila Iskratel in Telekom Slovenije in pri tem uporabila lastno znanje. Oba imata vizije za trženje te rešitve znotraj Evrope in širše.
 

Katero vprašanje je trenutno najbolj aktualno v IKT skupnosti v povezavi s tehnologijo 5G?

Zagotovo je najbolj aktualno vprašanje razvoj aplikacij, ki bodo v obogateni in navidezni resničnosti izkoriščale nizke zakasnitve omrežja, kar z zdajšnjo tehnologijo ni bilo mogoče. Priložnosti za mlade IKT inženirje je ogromno, uporabnost tehnologije 5G se namreč pričakuje v več sektorjih od zabave, preko zdravstva, energetike, transporta in turizma, do industrije in kmetijstva ter pametnih mest.

Na področju standardov so aktualni tudi postopki za nekaj centimetrsko lokalizacijo, kar je še posebej dobrodošlo za industrijsko okolje in kmetijstvo, pa seveda standardi za zasebnost in varnost, ki v zadnjem času burita duhove.