Slovenci doma zapravljamo manj od tujcev

Domači turisti zapravijo manj kot tuji; ti brez prevoza dnevno zapravijo 144 evrov, Slovenci pa s prevozom in nastanitvijo 44.49 evra.
Fotografija: Turizem ni več luksuzno blago, kot je bilo nekoč. Za potovanja uporabimo določen del dohodka. Foto Blaž Močnik
 
Odpri galerijo
Turizem ni več luksuzno blago, kot je bilo nekoč. Za potovanja uporabimo določen del dohodka. Foto Blaž Močnik  

Dr. Maja Uran Maravić, redna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica UP, je za Svet Kapitala povedala, da bo slovenski turizem zaradi zaprtja do 1. junija izgubil 35 odstotkov lanskega letnega prometa, do konca leta pa bi se izpad v primerjavi z lani lahko povečal na 70 odstotkov. »To nas v obsegu turizma v absolutnih številkah vrača v leto 1991,« pravi.
 
Ko država stoji na turizmu...
Hrvaška bi, če ne bo turistov, lahko izgubila 20 odstotkov BDP. Toliko je namreč vreden turistični sektor v državi, namje povedal Ivan Kožić, raziskovalec na Institutu za turizem v Zagrebu. Kožić sicer ne ve, kaj bo korona virus naredil s turistično panogo, kot ekonomist pa ve, da je kolateralni strošek fizičnega distanciranja prevelik, da bi lahko s takimi ukrepi nadaljevali.

»Pri tem ne mislim le na brezposelnost,« pravi. Prepričan je, da bomo nadaljevali s postopnim odpiranjem gospodarstva in da bomo spet potovali. »Turizem ni več luksuzno blago, kot je bilo nekoč. Za potovanja uporabimo določen del dohodka. Ljudje se tudi v krizi več ne odpovedujejo vsemu. Res, da za nekatere stvari stvari zmanjka denarja. Ampak, tisti, ki so načrtovali potovanja, se jim bodo težko odrekli,« razmišlja Kožić. Meni, da bodo to vidno tudi v tem primeru. »Se bodo pa navade spremenile kratkoročno. Mislim, da se bo že to poletje vrnil turizem, sicer ne v obsegu kot smo ga bili vajeni do sedaj,« se pa boji, da bi se pod krinko korona virusa, začele države zapirati in se iti protekcionizem v smislu, da bi vsi dopustovali doma.
 
Glede na to, da nas že na polno strašijo, da najhujše še pride, da nas jeseni čaka drugi val, bodo ljudje delovali bolj premišljeno. »Kako naj nekdo v luči tega sedaj porabi vse prihranke, če jih ima, in spodbuja turistično gospodarstvo?« se sprašuje Uran Maravićeva. Ali bo več domačih turistov, je za enkrat še težko napovedati. »Lani so doma Slovenci opravili 1,5 milijona potovanj, skupno pa so Slovenci opravili 5,1 milijona potovanj. Koliko od slednjega deleža lahko preusmerimo v Slovenijo? Nekaj jih lahko, a potrebujemo tudi spodbudo povpraševanja s strani države, večje vložke v promocijo na tujih trgih, saj pomoč za likvidnost podjetij ne bo dovolj. Jože P. Damijan je predlagal uvedbo dodatka za dopust in potrošnjo v domačem gostinstvu.



Ponudbo je treba tudi prilagoditi značilnostim povpraševanja domačega turista,« razmišlja Uran Maravićeva. Šest najbolj obiskanih destinacij, ki pri nas po nekaterih ocenah ustvari okoli 50 odstotkov vseh nočitev, so tiste, ki imajo dvotretjinski ali več delež tujih gostov; Ljubljana, Bled, Portorož, Kranjska Gora, Bohinj ...

»Ljubljana in Bled, ki sta prva in tretja destinacija, s 94 in 95 odstotki tujih gostov, skupaj predstavljata 20 odstotkov vseh turistov pri nas in sta že po ponudbi osredotočeni na tuj trg,« razlaga. Ob tem je pomenljivo, da po SURS Anketi o tujih turistih v 2019 je tujec v Sloveniji na dan, brez prevoza, porabil 144 evrov na dan, Slovenec v Sloveniji pa s prevozom in nastanitvijo 44.49 evra dnevno.
 
Bomo odslej bolj zahtevni?
V danih razmerah je nemogoče napovedati, kdaj se bo turizem spet pobral. Poznavalci iz industrije, tako na stari celini kot preko Atlantika pa se strinjajo, da turistična panoga ne bo več takšna, kot je bila do sedaj. Vsaj kratkoročno ne.

»Vemo, da se bo naše poslovanje povsem opomoglo, spremembe, ki jih bomo doživeli zaradi koronakrize, pa bodo še dolgo ostale,« je dejal Brian Chesky.

Maja Uran Maravić ob tem dodaja, da bo v ospredju verige vrednosti za gosta na prvem mestu varnost, čistoča. Vendar to spremembo deli na dve fazi: na prvo, ko še nimamo zdravila, in bo za turizem in druge dejavnosti veljalo veliko omejitev, in drugo, ko bo zdravilo že na voljo. Vsekakor pa »ne bomo več konzumirali storitev kot smo bili vajeni, ampak z omejitvami, kar bo postala nova normalnost. Vzpostavili se bodo novi vzorci kot je velika digitalizacija storitev, ne bo več bifejskih obrokov v hotelih,« razmišlja sogovornica.

Podobno bo z letalskim prevozom. Potovali bomo, ampak tudi ko se meje odprejo, bodo potniki na jekleno letečo ptico sedli šele, ko bodo zaupali v varnost pred virusom. Vzpostavljeni bodo novi protokoli in sistemi zdravstvene varnosti.
 

Več iz rubrike