Šutanovac: Digitalna preobrazba gospodarstva lahko resno zviša konkurenčnost Slovenije

Že od začetka izbruha okužb z novim koronavirusom se v podjetjih izpostavlja hiter preskok na digitalna orodja. Če je poletje zdržalo brez vsesplošne uporabe le-teh, bodo ob drugem valu prav digitalna orodja znova igrala ključno vlogo pri ohranjanju številnih dejavnosti gospodarstva. Tovrstna orodja so osnovna rešitev, da podjetja tudi ob širjenju virusa ne obstanejo, temveč nadaljujejo svoje dejavnostmi; a vendar v Sloveniji, kljub potencialu in opozorilom, še vedno ni prišlo do želenega napredka glede digitalnega poslovanja, opozarjajo poznavalci področja.
 

Digitalne veščine so preprosto nuja

V Združenju za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri Gospodarski zbornici Slovenije med drugim izpostavljajo, da je potencial digitalnih orodij izkoriščen le ob zadostnem digitalnem znanju ter z vlaganjem v veščine vseh zaposlenih v podjetjih.


Direktor ZIT Nenad Šutanovac je zato prepričan, da so ravno digitalne veščine, tako vodilnih kadrov, kot tudi ostalih zaposlenih, ključnega pomena, da podjetje v celoti izkoristi potencial digitalnih tehnologij, pri čemer pa poglavitno vlogo igra še dobro zastavljena strategija digitalne preobrazbe in uspešno izvedeni digitalni projekti.

»Ne gre le za digitalizacijo poslovanja podjetja, temveč tudi za e-poslovanje s poslovnimi partnerji, ustvarjanje novih digitalnih produktov, storitev in poslovnih modelov ter ne nazadnje za sodobne in agilne koncepte poslovanja in inoviranja,« pravi Šutanovac.
 

Potencial malih in srednje velikih

Največ potenciala na področju digitalizacije pa izkazujejo mala in srednje velika podjetja, zatrjujejo pri ZIT. »Slovensko gospodarstvo je po eni strani sodobno in izvozno usmerjeno, na področju digitalizacije pa je predvsem pri malih in srednjih podjetjih še ogromen neizkoriščen potencial,« meni Šutanovac, ki opozarja, da je digitalizacija tisti element, ki lahko podjetjem pomaga pri dvigu produktivnosti in konkurenčnosti, kar je osrednji cilj domačih gospodarstvenikov.

Ravno mikro, majhna in srednje velika podjetja (MSP), po podatkih statističnega urada že več let predstavljajo glavnico slovenskih poslovnih podjetij. Med temi je največ samostojnih podjetnikov, ki so lansko leto predstavljali več kot polovico vseh MSP; družb z omejeno odgovornostjo je bilo 38 odstotkov, 2 odstotka pa je bilo nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji in registriranih sobodajalcev.

Slovenska podjetja se po besedah Šutanovaca sicer v zadnjem obdobju bolj zavedajo prednosti digitalizacije poslovnih procesov, kar je opazno pri zadnjem razpisu Slovenskega podjetniškega sklada za digitalno preobrazbo. Slednjega so namreč v septembru zaprli prej, kot je bilo načrtovano, saj so prejeli izredno visoko število prijav. Odziv podjetij kaže na to, da se ta svojega potenciala vedno bolj zavedajo, pri tem pa je svojo vlogo odigrala tudi epidemija koronavirusa, pravi Šutanovac.
 

Manjka sistemskih rešitev

Direktorica DIH Slovenije Katja Mohar Bastar opozarja na pomanjkanje koordiniranega pristopa k digitalni preobrazbi. FOTO: Osebni arhiv

Spomladanska epidemija in skoraj popolna omejitev javnega življenja je zagotovo pripomogla k uvidu koristi digitalizacije tako pri delu kot pri pouku, izpostavlja tudi direktorica Digitalnega stičišča Slovenije (DIH Slovenije) Katja Mohar Bastar. Ta pravi, da smo zgolj z digitalnimi rešitvami državo ohranjali pri življenju, vendar pa pri digitalni preobrazbi še vedno primanjkuje sistematičnih pristopov.

Mohar Bastarjeva o digitalni preobrazbi v Sloveniji: »za polno izkoriščanje vseh priložnosti je potreben skupen in koordiniran nastop celotne države, česar v Sloveniji še nismo dosegli. Prav tako bo potrebno več ozaveščenosti in razumevanja pomena digitalizacije, saj kljub vsem poudarkom s strani Evropske skupnosti, in pa dosedanjim izkušnjam, še vedno nismo dosegli nujnega razumevanja potrebe po vključevanju digitalizacije v različne strategije države.«