Večje žepnine za otroke, manj denarja v državni blagajni

Glavno mesto Avstrije je tudi po lokalnih volitvah v nedeljo, 11. oktobra, za mestno skupščino Dunaja, ki je hkrati deželni parlament, ostalo »rdeče«. Vodilni socialdemokrati so za nekaj odstotkov celo izboljšali rezultat, ki so ga dosegli na volitvah leta 2015. 

Socialdemokrati, s približno 43 odstotki glasov in skoraj polovico od stotih sedežev v mestnem/deželnem parlamentu, zdaj lahko spet izbirajo, s kom bodo vstopili v koalicijo. Najverjetneje bodo to zopet Zeleni – od leta 2010 mlajši koalicijski partner socialdemokratov na Dunaju. Po zadnjih rezultatih so se Zeleni tudi nekoliko okrepili, podpira jih okoli 12 odstotkov volivcev.

Velika večina Dunajčanov je nedvomno zadovoljna z načinom vodenja rdeče-zelene vlade v avstrijski metropoli, kjer živi skoraj petina avstrijskega prebivalstva. Dunaj bo ostal najbolj socialna metropola na svetu, je pred volitvami dejal dosedanji in prihodnji župan Michael Ludwig. In tudi celotna Avstrija je precej »socialna država«. Nič nenavadnega, saj so bili socialni demokrati v zadnjih 50 letih najmočnejša stranka na zvezni ravni: od 1970 do 2002 in tudi od 2006 do 2017.

Čeprav so socialdemokrati iz avstrijske zvezne vlade izpadli jeseni 2017, ko je na volitvah zmagala Avstrijska ljudska stranka (od leta 2019 v koaliciji z avstrijskimi Zelenimi), se državna finančna podpora družinam ni zmanjšala, ravno nasprotno. Davčne olajšave za zaposlene so povečane, letos pa so zaradi pandemije, družine z otroki prejele še dodatno finančno pomoč.


Vsi otroci s stalnim prebivališčem v Avstriji že dolgo prejemajo otroški dodatek, ne glede na to, kako visoka je plača njihovih staršev. Otrok čistilke v hotelu in otrok generalnega direktorja največje avstrijske banke, prejemata identičen otroški dodatek. Dodatek se izplačuje do polnoletnosti, potem do 24. rojstnega dne, če otrok študira; če gre za sina, rednega študenta, ki je bil v vojski (6 mesecev) ali v civilni službi namesto vojske (9 mesecev), se dodatek izplačuje do 25. rojstnega dne. Višina dodatka je odvisna od starosti otroka, kot tudi od števila bratov/sester v gospodinjstvu.

Vzemimo aktualen, konkreten primer. Družina na Dunaju ima dva sinova: starejšega (25. let je dopolnil v septembru), ki je lani magistriral in takoj nadaljeval doktorski študij, in mlajšega (18. rojstni dan bo praznoval v novembru), ki je letos maturiral in začel redni študij, potem ko se je izognil opravljanju vojaške službe.

Mlajši sin vsak mesec dobi 207 evrov otroškega dodatka. Po 19. rojstnem dnevu se dodatek poveča. Starejši sin je prejemal 230,60 evra otroškega dodatka na mesec, vse do letošnjega septembra, ko je dopolnil 25 let. V vmesnem času, ko je nastopila epidemija koronavirusne bolezni, se je avstrijska vlada odločila, da bo še nadaljnjih šest mesecev izplačevala dodatek otrokom, ki jim pravice zaradi starosti potečejo v tem letu. Tako bo starejši sin v oktobru in naslednjih petih mesecih, do marca 2021, skupno prejel še dodatnih 1380 evrov. Lepo presenečenje, a ne edino.

Vlada je določila tudi, da bo septembra letos izplačala poseben, enkraten dodatek vsakemu otroku, ki že prejema otroški dodatek. Ta »štartna podpora na začetku šolskega leta« znaša 360 evrov na otroka.

Ko vam torej, denimo ženska, zaposlena v Avstriji – ki tam živi v gospodinjstvu z dvema najstniškima otrokoma – pove, da ima na primer 1700 evrov neto mesečne plače, je potrebno to izjavo vzeti z rezervo iz vsaj dveh razlogov.

Prvič; zaposleni v Avstriji prejmejo 14 letnih plač, tako v tem primeru (14 x 1700 evrov neto, deljenih z 12 meseci) ženina plača de facto znaša skoraj 2000 evrov na mesec. In drugič; njena dva otroka skupaj prejemata dobrih 400 evrov na mesec.

Če ima tudi njen mož 1700 evrov neto plače na mesec, to gospodinjstvo ne prejme le 3400 evrov, ampak skupaj približno 4400 evrov na mesec.

Seveda vlade v času velikih težav, dodatno pomagajo prebivalstvu. To pa ima svojo ceno. Slednje je razvidno iz avstrijskega državnega proračuna, ki je zdaj v velikem primanjkljaju.

Čeprav še ni mogoče natančno oceniti, koliko bo drugi val pandemije do konca leta vplival na državne finance, bo proračunski primanjkljaj letos verjetno znašal več kot devet odstotkov celotnega domačega bruto proizvoda (BDP) Avstrije. Avstrijski zvezni državni dolg bo tako skočil na dobrih 82 odstotkov BDP.