Podjetja, ki se poleti niso digitalizirala so znova v karanteni

Poletje je bil idealen čas za digitalizacijo podjetij in za pripravo na drugi val epidemije. Katere izkušnje so slovenska podjetja upoštevala iz prvega vala?
Fotografija: Neposredni stik je v času pandemije za podjetja glavno nevarnost, ki lahko ogrozi poslovanje, zato imajo prednost digitalizirana podjetja. FOTO: iStock
Odpri galerijo
Neposredni stik je v času pandemije za podjetja glavno nevarnost, ki lahko ogrozi poslovanje, zato imajo prednost digitalizirana podjetja. FOTO: iStock

»Pomembno je, da najdemo ustrezno ravnovesje med posegom države v gospodarstvo ter spodbudo zasebnega sektorja pri širjenju na tuje trge, investiranju v sodobno opremo, izobraževanju zaposlenih in razvoju inovativnih proizvodov in storitev,« poudarja glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Ta pravi, da je poseg države v gospodarstvo bil potreben za premagovanje gospodarskega padca zaradi pandemije, vselej pa je pomembno, da Slovenija uživa stabilnost davčnega in pravnega okolja, saj je to najboljše izhodišče za neovirano poslovno tekmo z regionalnimi tekmeci.

A vendar slovenski podjetniki na podlagi izkušenj iz prvega vala opozarjajo, da neovirane poslovne tekme ne bo za tista podjetja, ki nimajo zagotovljene brez kontaktnega poslovanja in niso primerno digitalizirali svojih procesov.


 

Glaven izziv podjetništva je neposreden stik


Izvršni direktor tehnološkega podjetja BE-terna Blaž Strle izpostavlja, da je največja nevarnost za njihovo podjetje v prvem valu okužb bil zmanjšan obseg poslovanja strank. To še posebej velja v industrijah, kjer brez neposrednega stika ni mogoče poslovati, kljub temu pa so v podjetju zaznali priložnosti. »Ob zmanjšanem obsegu nekaterih industrij je pandemija pospešila digitalizacijo, s čim se je povečalo povpraševanje po naših storitvah. Vseeno moramo biti pozorni do strank, saj se razmere v gospodarstvu hitro spreminjajo in morda rešitve, ki so delovale včeraj, že jutri niso dovolj,« opozarja Strle.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. Ljubljana, 1. april 2019 [Bojan Ivanc,Ljubljana,GZS,ekonomisti,portreti]
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. Ljubljana, 1. april 2019 [Bojan Ivanc,Ljubljana,GZS,ekonomisti,portreti]
Medtem Venčeslav Perko, direktor področja informatike in telekomunikacije pri podjetju Eles pravi, da v trenutnem valu okužb največjo nevarnost predstavljajo okužbe sodelavcev, ki skrbijo za bistvene storitve in kritično infrastrukturo, zato so bili primorani uvesti vrsto zaščitnih ukrepov. Med ključnimi rešitvami pri zagotavljanju nemotenega poslovanja družbe so že pred desetletjem vsem zaposlenim zagotovili prenosne računalnike in uredili storitev neposrednega dostopa. V podjetju so tako vsi zaposleni preizkusili delo od doma že pred pandemijo. Ne glede na uspešen prehod na delo od doma pa so »zaščitni ukrepi po državi in v gospodarstvu še vedno imeli negativne posledice, krizne razmere pa tudi zdaj vplivajo na naše poslovanje,« trenutne razmere opiše Perko.
 

»Delo in poslovanje na daljavo deluje«


Pri Elesu trenutne razmere vidijo kot pozitiven zasuk na področju podjetništva, saj je pandemija marsikoga prisilila v drugačen način razmišljanja. »Sedaj se je začelo izvajati marsikaj, kar se je prej zdelo skoraj nemogoče. Delo od doma je postalo resničnost in priložnost, da se v prihodnje, iz poslovnih procesov in dela izločijo vse nepotrebne dejavnosti. Ugotavljamo, da papir pri poslovanju skorajda ni več potreben in da potrebujemo drugačen pogled na delo. Podjetja so spoznala, da nam za vsak pogovor ni treba izgubljati časa za prevoz, saj lahko sodelujemo in komuniciramo drugače, ter smo pri tem prav tako uspešni in učinkoviti,« poudarja Perko, ki še dodaja, da obetavne tehnološke rešitve sicer niso neposredno vezane na trenutno, so pa vsekakor prišle na višje prioritetno mesto, saj so ljudje bolj dovzetni za novosti in izboljšave.

Združenje za informatiko in telekomunikacijo (ZIT) FOTO: ZIT
Združenje za informatiko in telekomunikacijo (ZIT) FOTO: ZIT


Storitveni sektor, predvsem pa tehnološka podjetja so iz vidika dela od doma v ugodnem položaju, saj ga ob uporabi komunikacijskih orodij lahko hitro vzpostavijo. Tako meni Blaž Strle, ki izpostavlja, da so se v podjetju BE-terna na delo od doma pripravili že nekaj tednov pred prvim valom okužb. »Na državne ukrepe smo se pripravili z namestitvijo MS Teams, kupili pa smo tudi večjo zalogo prenosnih računalnikov za primer podaljšanih rokov dobave iz Kitajske. Delo se je nadaljeval brez večjih pretresov, v enem dnevu smo vsi začeli uporabljat MS Teams in delali od doma,« pravi Strle, ki še dodaja, da so se podjetja v prvem valu okužb predvsem spoznale, da delo od doma ni nemogoče in deluje.
 

Več dodane vrednosti


Strle glede dela od doma vendarle svari pred potencialnimi težavami na trgu delovne sile. »Če delamo vsi od doma, lahko delamo kjerkoli in za kogarkoli. Tukaj moramo slovenska IT podjetja biti previdna, da ustvarjamo produkte z višjo dodano vrednostjo, ki so zanimiva tudi za tuje trge. Urne postavke v Sloveniji na žalost ne prenesejo nemških plač, ki bi lahko zamikale domače kakovostne kadre,« opozarja Strle.

Več iz rubrike

ikonomija

V rokah enega odstotka kmetovalcev kar 70 odstotkov kmetijskih zemljišč po svetu

Lastništvo kmetijskih zemljišč je vse bolj neenakomerno porazdeljeno, tako je danes vse večji delež svetovnih kmetijskih zemljišč v rokah peščice.

ikonomija

Umetna inteligenca postala del državne strategije Savdske Arabije

Savdijci aktivno vlagajo v projekte umetne inteligence, kar je postalo del državnega načrta. Do leta 2030 bodo vložili kar 20 milijard dolarjev.

ikonomija

Slovenski projekt pametne ptičje hišice zbral že preko 700.000 evrov

Projekt pametne ptičje hišice Bird Buddy, za katerim stoji pretežno slovenska podjetniška ekipa, na globalni spletni platformi za množično financiranje Kickstarter beleži izjemno zanimanje.

ikonomija

Nova Zelandija nad lockdown z uporabo znanosti

Nova Zelandija uporablja tehnologijo modeliranja in ugotavljanja hitrega genomskega zaporedja covid-19, s čimer se je izognila »lockdownu«.

Komentarji: