Gotovina bo postala preteklost, brezkontaktno plačevanje bo prevladalo

Gospodarstvo je v trenutni situaciji odvisno od delovanja podjetij, ki ponujajo digitalne storitve in orodja. Če ne bi imeli globalnega spleta in možnosti dela na daljavo, bi gospodarske aktivnosti praktično povsem zastale. Zanimalo nas je, kako na trenutno situacijo gledajo vodilni posamezniki pri tehnoloških podjetij, ki so postale srčica svetovnih gospodarstev in kakšne spremembe pričakujejo v obdobju po korona krizi.

Pogovarjali smo se s Primožem Zupanom, direktorjem podjetja mBills, ki izstopa z mobilno aplikacijo za elektronska plačila, brezgotovinsko poslovanje pa so zagotavljali že pred korona krizo.

Vabljeni k branju!
 

Katere tehnologije bodo v širšem kontekstu oblikovale bližnjo prihodnost, v katerih panogah in na kakšen način?

Na podlagi izkušenj in napovedi pričakujemo, da se bo vse večji delež storitev različnih industrij digitaliziral in večino svojih storitev prenesel na mobilni kanal. Svetovni trendi nakazujejo tudi, da lahko eno večjih transformacij pričakujemo prav v digitalizaciji finančne industrije, ki se je v primerjavi z drugimi izjemno dolgo držala tradicionalnih okvirjev. Ti pa so dandanes ne samo finančno nevzdržni, kakor tudi ne morejo ustrezno zadovoljiti potreb novodobnega potrošnika ter zahtevam regulatorjev v času omejitev gibanja. Potrošnikova pričakovanja namreč ustvarjajo druge, hitro rastoče in napredne industrije, prelijejo pa se v vse sfere našega življenja. Zagotoviti enostavno, hitro in dobro uporabniško izkušnjo v vseh življenjskih situacijah je zato ključ do uspeha.


 

Katere rešitve vašega podjetja so najbolj obetavne za prihodnost?

Podjetje mBills je finteh podjetje, ki pomaga vsaki panogi digitalizirati svoj proces plačevanja in si odpira vrata v digitalno tržnico. Razlika je ta, da uporabnik do slednje dostopa kadarkoli na mobilnem telefonu in tudi takoj opravi plačilo. Z rešitvami plačevanja, ki jih ponujamo z mobilno denarnico mBills, omogočimo vsakemu posamezniku enostavno plačilo ter trgovcu enostaven sprejem mobilnega brezgotovinskega plačila, ki ga konec delovnika prejme na svoj poslovni bančni račun.
Trenutne razmere ta proces še pospešujejo. Opažamo rast obsega poslovanja na vseh področjih, k hitri rasti mBills pa nedvomno prispevajo naslednje lastnosti naše rešitve: takojšnje nakazilo denarja, shramba celotnega računa s specifikacijami v mobilni denarnici, ki je vedno dostopna, spletna prijava za sprejemanje mBills plačil torej brez osebnega stika, prav tako pa je omogočen skupni nadzor nad vsemi kategorijami stroškov.



Ljudje bomo tudi v prihodnje še vedno kupovali na blagajnah trgovin; a vendar ni potrebe po rokovanju z gotovino, papirnatimi računi, kartičnimi slipi, vnašanju pin kode na terminalih, saj je prav vsako plačilo z mBills brezstično ne glede na znesek. S tem se med drugim močno zmanjša verjetnost prenosa virusa, rešitve pa lahko uporablja vsakdo, ne glede na to, pri kateri banki ima odprt račun, pri katerem telekomunikacijskem operaterju razmerje in kakšen operacijski sistem uporablja.
 

Kakšni bodo novi higienski standardi v delovnih prostorih in proizvodnji, ko se bo življenje povrnilo nazaj po epidemiji Covid-19?

Glede higienskih standardov lahko sklepam, da bo bistveno večji poudarek na zagotavljanju ustrezne varnostne razdalje, higiene, večje pogostosti in temeljitosti čiščenja prostorov, kot tudi pospešilo oz. povečalo obseg dela na domu pri pisarniških delih. Potrošniki bodo imeli tudi več zaupanja v brezstične oz. brezkontaktne načine plačevanja oz. potrošnje. Zadržki, ki so jih nekateri imeli do sedaj in se nanašajo predvsem na nezaupanje v tehnologijo, so se izkazali za brezpredmetne in prednosti takšne tehnologije bodo zdaj še bolj prišle v ospredje. Mnogi so zdaj ugotovili, da za plačevanje položnic in računov ne rabijo zapustiti doma. Nakupe se opravlja s telefonom ali prek spleta, pri čemer pa se nihče ne izpostavlja nepoznanim higienskim razmeram.

Zagotovo se življenje po epidemiji ne bo vrnilo nazaj v tire, kot smo jih bili vajeni do sedaj. V našem podjetju smo pripravljeni na nove razmere in v tem trenutku se potrjuje, da se še bolj približujemo uporabnikom in trgovcem. Tukaj izpostavljam tudi prednost samoregistracije, s katero smo popolnoma izločili papir in tudi podpis pogodbe ter vključitev v sistem naredili hitro, varno, enostavno in digitalno.
 

Menite, da bo tudi v Evropi tako kot na Vzhodu postala razširjena prepoznava obraza za identifikacijo pristopa? Kaj pa merjenje telesne temperature pri vstopu v proizvodnjo?

Uporaba prepoznave obraza je že dalj časa prisotna pri uporabnikih iPhone, in sicer od modela X naprej. Prisotna je tudi pri drugih tehnoloških storitvah, na primer pri dostopu do Windows okolja na prenosniku. Verjamem, da je tu enostavnost uporabniške izkušnje tista, ki bo pospeševala tovrstno prakso. Glede merjenja telesne temperature predvidevam, da bo v nekaterih industrijah postalo in ostalo obvezno zaradi namena preventive oziroma zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
 

Kakšno je vaše osebno stališče do pravice do zasebnosti v času, ko je človek obdan z nevarnostjo?

Če pogledamo Evropo in Azijo, lahko opazimo, da je kar precej organizacij v Evropi stopilo v ofenzivo, saj naj bi tovrstne zdravstvene aplikacije kršile pravico do zasebnosti. Verjamem, da bo uvedba tovrstnih rešitev predstavljal velik zalogaj, sploh v Evropi, kjer z GDPR direktivami dejansko postavljamo pravico do zasebnosti kot temeljno človeško pravico. V Aziji s svojo prakso izstopa Kitajska, ki je po izbruhu COVID-19 z mobilno aplikacijo poostrila nadzor nad prebivalstvom in na osnovi neposredne bližine potencialno okuženih ljudi in nevarnosti (npr. vožnja z javno prevoznimi sredstvi) prebivalcem prepoveduje vstop v stavbe, restavracije, nakupovalne centre in podobno.

V našem podjetju na vsakodnevni ravni vidimo, da uporabnikom največ pomeni zasebnost. Novo direktivo o varstvu osebnih podatkov GDPR zato vidim kot pomemben dosežek v zaščiti zasebnosti. Kljub temu, da podjetjem predstavlja izziv in zahteven zalogaj, sem zadovoljen, da je varnost podatkov za fizične osebe dobro poskrbljena. Menim, da je zasebnost potrebno zagotavljati skladno z zakonskimi zahtevami, pri čimer pride do trenja med pravicami posameznika in pravic širše družbe. V primeru, da pride do ogrožanja pravic, varnosti družbe, razumem, da gre za začasen ukrep, v katerem veljajo izredne razmere in drugačna pravila. Zagotovo pa takšni ukrepi ne bi smeli veljati za nedoločen čas.
 

Po napadu 11.septembra letališča nikoli več niso bila kar so bila pred tem. Kako se bo zaradi pandemije Covid-19 pa vašem mnenju spremenila kultura, ki je bila prej samoumevna?

Pri vseh preteklih primerih kriz, terorističnih napadov in drugih naravnih katastrof, smo se kot človeštvo vedno nekaj naučili, hkrati pa sprejeli preventivne ukrepe. Primer tega so temeljiti pregledi na letališčih, zaostreni pogoji glede kreditiranja, kapitalske ustreznosti, in podobno. Sedaj zaradi Covid-19 smo sprejeli obvezno nošenje mask. Prepričan sem, da bodo preventivni ukrepi ostali z nami tudi po koncu epidemije, temu pa se bo prilagodila tudi kultura, kar se že sedaj dogaja.

Vsi, ki smo se rodili pred epidemijo, se skoraj z nostalgijo spominjamo, kako smo brezskrbno in samoumevno bili na različnih množičnih dogodkih in uporabljali javne površine; tisti, ki se rojevajo v čas po epidemiji pa se bodo že prilagodili novim razmeram. Zagotovo bo zanimivo spremljati tudi odnos do gotovine, ki ga bodo imele prihodnje generacije. Za Slovenijo je do nedavnega veljalo, da je kar 80 % transakcij gotovinskih, varnostni ukrepi pa so pri marsikaterem trgovcu (v Sloveniji in tujini) omejili tudi sprejemanje gotovine. V prihodnosti pričakujem več brezgotovinskega prometa, predvsem pa več zaupanja v ta način poslovanja. Marsikateri trgovec ali obrtnik, ki se je še do nedavnega oklepal gotovinskega poslovanja, je v danih razmerah doumel potrebo po spremembi in se sedaj samoiniciativno obrača na mBills. Konec koncev, še vedno ne vemo, koliko časa bodo razmere trajale in če se bodo zopet ponovile, na to pa se je potrebno pripraviti zdaj.

Skozi podoben proces so šle vse nove tehnologije. Generacije, ki so bile rojene pred pametnimi telefoni so se morale uporabe priučiti, medtem ko so generacije, rojene po tem, že na intuitivni ravni spretne v uporabi. Obe moji hčeri, prva osnovnošolka v drugem razredu in mlajša v vrtcu, se kljub pomanjkljivostim v branju, odlično znajdeta s pametnim telefonom in tablicami pri uporabi raznih aplikacij, pri plačevanju pa me že samoumevno nagovarjata naj jima kupim z mBills.