Konec bolniških dni: je "delo od doma" uničil bolniški stalež?

Včeraj smo lahko na televizijskem predvolilnem soočanju gledali in poslušali Roberta Goloba iz Gibanje Svoboda, ki se je v oddajo vključil kljub prebolevanju covida. S tem "delom na daljavo" si je on osebno in njegova stranka vsekakor priborila enako možnost pojavljanja pred javnostjo in zagovarjanja predvolitnih idej kljub bolezni, a vprašanje je, kako je tovrstno delo vplivalo na Golobovo zdravje, počutje in produktivnost.

Hibridno delo kot ovira za poklicno napredovanje

Prizori bolnih na Zoom sestankih - klasika pandemije

Prizor nekoga, ki opravlja svoje delo iz bolniške postelje, nam ni (več) tuj. V času pandemije se je marsikdo znašel v podobni situaciji. Lahko bi rekli, da so delodajalci že skoraj pričakovali, da se bodo zaposleni kljub bolezni oglasili na Zoom sestanek in celo, da bodo od doma nadaljevali z delom.

Kljub utrujenosti in slabemu počutju je marsikdo od zaposlenih pričakovanja tudi uresničil, saj se je bal posledic ne-dela ali izpada dohodka zaradi bolniškega staleža.

Z zmanjšanjem bolniških plačil, bi lahko povečali prezentizem. To bi pripeljalo do več bolezni in manjše produktivnosti. Foto: Shutterstock

Dve situaciji sočasno nam spreminjata dojemanje organizacije dela in sicer po eni strani nam tehnologija olajša delo iz naših bolniških postelj, po drugi pa je pandemija s hibridnim delom ali delom od doma tako oslabila socialne vezi, da zaposleni, ki nimajo »socialne podpore«, pogosteje zakrijejo svojo bolezen in tako povečajo pritisk podjetja  na svoje delo in učinkovitost. Povedano drugače: če nihče ne ve, da smo bolni, potem od nas pričakuje opravljeno delo.

A kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija, bi morali dobiti iz pandemije lekcijo o fleksibilnem delovniku, ne pa sprejeti 24-urnega dela. Pri organizaciji dela so ključni vodje, saj ne smejo prepustiti način dela posameznikom, ampak morajo dati jasna navodila za delo. Torej, izziv z vidika delodajalca je, kako najti ravnovesje, pri čemer dopuščanje, "češ naj vsakdo dela koliko in kadar hoče, ni dobro. To ljudem ne daje jasnosti.

Veliki odstop ali velika vrnitev zaposlenih?

Različna plačila za bolniško odsotnost

Logika pri vprašanju vzeti ali ne vzeti bolniške gre takole: bolj ko bi se nadomestila za odsotnost zaradi bolezni manjšala, več bi bilo bolnih ljudi na delovnem mestu ali bi delo opravljali od doma. To so pokazale tudi raziskave, ki so pokazale, da bi prizadevanja za zmanjšanje odsotnosti, na primer z zmanjšanjem bolniških plačil, lahko povečala prezentizem in na koncu "pripeljala do več bolezni in manjše produktivnosti".

Glede na dokaze o osebni, korporativni in finančni škodi zaradi dela, opravljenega v času bolezni, bi morali delodajalci spodbujati kulturo, ki "zagotavlja, da se zaposleni ne počutijo pod pritiskom dela za vsako ceno".

Osveščeni delodajalci za manj bolniških odsotnosti

Obstaja razlika med "funkcionalnim prezentizmom" in vedenjem, ki je škodljivo. Obstaja optimalna sredina za uspešnost. V fleksibilnih hibridnih delovnih razmerah je razumevanje "nove realnosti na področju organizacije dela" odvisno od presoje delavcev. Nekateri strokovnjaki pravijo, da morda v idealnem svetu, kjer je dovolj možnosti za fleksibilno delo, ne bomo potrebovali bolniške odsotnosti. Seveda, če bi znali prilagoditi delo posamezniku.

Revščina bo v porastu, podjetja razvrednotena