Kako je Kitajska postala država izjemnega tehnološkega napredka?

Kitajska je 1. julija lani razglasila, da je dosegla cilj xiaokang - stoletni razvojni cilj, ki predvideva izgradnjo zmerno uspešne družbe v vseh pogledih. Ta 2500 let star koncept je leta 1979 obudil pokojni kitajski voditelj Deng Xiaoping, da bi opisal kitajski cilj modernizacije, sedaj pa je Kitajska že na poti k drugemu stoletnemu cilju, ki ga opisujejo kot napredek proti sodobni socialistični velesili.

V zadnjih nekaj desetletjih se je Kitajska s pomočjo številnih dejavnikov namreč prelevila iz države v razvoju v tehnološko in ekonomsko velesilo. Znanstveni in tehnološki napredek je v tem času sicer močno spremenil življenje v večini držav po svetu, vendar se v smislu hitrosti in obsega sprememb na tem področju skoraj nobena država ne more primerjati s Kitajsko.

Številke podpirajo trditve

Za začetek lahko situacijo pojasni nekaj statističnih podatkov. Letni izdatki Kitajske za raziskave in razvoj so se po uradnih podatkih od začetka devetdesetih let povečali 169-krat, in sicer s skoraj dveh milijard evrov na več kot 335 milijard evrov v letu 2020. Na podlagi preračunanega menjalnega tečaja so tako kitajski skupni izdatki za raziskave in razvoj leta 2013 prehiteli japonske in postali drugi najvišji na svetu, takoj za ZDA.

Napredek kitajskih znanstvenih in tehnoloških zmogljivosti je sestavni del prizadevanj, da bi dosegli družbo po modelu xiaokang. Ta prizadevanja vsebujejo obsežne sklope različnih ciljev, vključno z gospodarsko rastjo, zmanjšanjem revščine in tehnološkimi inovacijami, kar je eden od osrednjih delov naslednjega stoletnega cilja kitajske komunistične partije, da Kitajska postane sodobna svetovna velesila do leta 2050.

Nekatere sedanje svetovne tehnološke velesile, predvsem ZDA, postajajo zaradi tehnološkega vzpona Kitajske vse bolj zaskrbljene in si celo prizadevajo za njegovo zajezitev. Vendar pa je bil po mnenju nekaterih analitikov tehnološki napredek v okviru cilja xiaokang usmerjen predvsem v izboljšanje življenjskih pogojev samih Kitajcev, kar je tudi cilj kitajskih prizadevanj za nadaljnji znanstveni in tehnološki napredek. V nadaljevanju predstavljamo nekatera področja, na katerih je Kitajska dosegla največ.

Elektrika in energija

Po mnenju strokovnjakov je bil vzpon Kitajske kot drugega največjega gospodarstva na svetu zelo dobro podprt tudi s hitrim napredkom na področju energije, s čimer je Kitajska v veliki meri zasenčila ZDA, ki jih medtem še vedno pogosto pestijo težave z dobavo in izpadi električne energije, saj prevelika odvisnost od neobnovljivih virov, starajoča se infrastruktura in klimatske spremembe ogrožajo stabilnost oskrbe z elektriko v ZDA, poroča ameriški neprofitni medij NPR.

Po uradnih podatkih se je poraba električne energije na Kitajskem v primerjavi z letom prej lani povečala za dobre tri odstotke in je znašala 7510 milijard kilovatnih ur, medtem ko so - po poročanju nekaterih medijev - leta 1979 porabili le dobrih 276 milijard kilovatnih ur. Kitajska je tako prevzela vodilno vlogo v svetu pri omogočanju operativno in stroškovno učinkovitega prenosa električne energije.

Prehod na obnovljive vire energije, zlasti sončno in vetrno energijo, prav tako velja za enega od temeljnih ciljev kitajskega gospodarstva, ki predvideva, da do leta 2030 Kitajska doseže najvišji nivo emisij, nato pa do leta 2060 postane ogljično nevtralno gospodarstvo. ZDA, ki so trenutno glavni svetovni proizvajalec in porabnik energije, medtem le počasi napredujejo pri izgradnji sodobnega in zmogljivega oziroma nadgradnji zastarelega nacionalnega električnega omrežja.

Internet in omrežje 5G

Kitajska je opazen napredek dosegla tudi na področju internetnih tehnologij in tehnologije 5G, pri kateri se je ta država v zadnjem času prav tako uveljavila kot vodilna na svetu. To je precej vznemirilo določene kroge v ZDA, pri čemer so si nekateri celo prizadevali sankcionirati kitajska podjetja na področju tehnologij 5G, zlasti Huawei, so dejali opazovalci industrije. Kitajske dosežke so sicer med drugim pripisali v prihodnost usmerjenim zavezam, da država posodobi svojo telekomunikacijsko infrastrukturo.

Kitajska s skoraj milijardo internetnih uporabnikov zdaj namreč velja za svetovni raj za mobilne komunikacije, kjer so uporabniki pametnih telefonov potopljeni v svet, ki je nenehno povezan z mobilnim internetom. Tako so tudi na Kitajskem sedaj že močno razširjeni video klici, sporočila in konference v realnem času, geografsko neomejena mobilna plačila, nakupovanje prek spleta, naročanje hrane, taksi prevozi in druge storitve, ki jih poganja zmogljivo mobilno omrežje.

Ko je Kitajska leta 1988 prvič začela uvajati možnost mobilnih komunikacij, je imela le 3000 naročnikov, do konca leta 2020 pa je bilo na Kitajskem že 1,59 milijarde naročnikov mobilne telefonije, poroča Global Times. Ob tem je bilo ob koncu leta 2020 na Kitajskem skupno že 989 milijonov uporabnikov spleta, medtem ko je imelo ob prvem vstopu Kitajske v dobo interneta leta 1997 dostop do interneta le 620.000 ljudi.

Od izoliranosti do potovanj z visoko hitrostjo

Še en primer ekspresnega vzpona Kitajske v svetu tehnologije in znanosti je razvoj tehnologije hitrih železnic (high speed railway - HSR). Vlaki na eni od najbolj prometnih kitajskih železniških prog med Pekingom in Šanghajem so namreč v svojem prvem desetletju obratovanja prepeljali 1,35 milijarde potnikov in prevozili razdaljo, ki je enaka približno 40.000 potovanjem okoli sveta.

Vožnja med obema velemestoma danes traja le štiri ure in pol, medtem ko je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vlak na tej relaciji vozil skoraj 17 ur. Do konca leta 2020 je bilo na Kitajskem v uporabi skoraj 38.000 kilometrov prog HSR, kar je po podatkih državnega železniškega operaterja China State Railway Group najdaljši splet železniških prog v katerikoli državi na svetu.

Hitre železnice so bile tako s strani nekaterih analitikov označene kot zgodovinski preboj Kitajske, saj so svetu prikazale vse večjo tehnološko spretnost te države z obvladovanjem tehnologije, kjer so nekoč dominirale Japonska, Nemčija in Francija.

Umetna inteligenca

Razvoj na področju umetne inteligence v zadnjem desetletju je zagotovo še en dosežek Kitajske, ki ga je težko spregledati, ko ocenjujemo tehnološko revolucijo v tej državi v okviru ciljev xiaokang. Kitajska je namreč umetni inteligenci, skupaj z množičnimi podatki, računalništvom v oblaku in drugimi novimi tehnologijami, namenila posebno mesto v prizadevanju, da bi spodbudila gospodarsko rast.

Kot posledica preskoka Kitajske v smeri določanja trendov na področju umetne inteligence so denimo na vse več železniških postajah po vsej državi nameščene naprave za preverjanje vozovnic in za beleženje ur na delovnem mestu, ki delujejo s pomočjo tehnologije prepoznavanja obraza.

Zahvaljujoč vse bolj razširjeni uporabi umetne inteligence v vsakdanjem življenju in na delovnih mestih je ta tehnologija na Kitajskem med pandemijo po mnenju nekaterih strokovnjakov pripomogla tudi k hitremu in učinkovitemu odkrivanju okužb.

Po ugotovitvah poročila, ki ga je lani pripravil Inštitut za raziskave umetne inteligence Univerze Tsinghua v Pekingu, je Kitajska v zadnjem desetletju prejela skoraj 390.000 od približno 520.000 patentnih prijav umetne inteligence na svetu, kar je prav tako znak znatnega napredka države iz proizvodnega središča v svetovno tehnološko velesilo.

Kitajskemu tehnološkemu napredku torej zaenkrat ni videti konca in strokovnjaki s tega področja po vsem svetu bodo zagotovo še naprej z zanimanjem spremljali, kaj se bo v tej azijski velesili dogajalo v naslednjih desetletjih.