Kdaj bodo v Sloveniji pametna parkirišča?
Kljub opozorilom, da je treba preiti na čistejša prevozna sredstva in da se ni gospodarno in okoljsko sprejemljivo voziti sam v avtu, smo Slovenci (tudi zaradi geografske razpršenosti) odvisni od avtomobilov.
Odpri galerijo
Ob gradnji novih cest vznikajo tudi nove parkirne hiše in parkirišča, ki pa jih je v mestih vedno premalo.
Kje najti prosto parkirno mesto?
Žal v Sloveniji še nimamo urejenega sistema pametnih parkirišč, je povedal Nejc Petek iz štajerskega podjetja Tenzora (ki ima poslovno enoto poleg na Ptuju tudi v Ljubljani in hčerinska podjetja na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji, Albaniji in na Kosovu), ki opremlja in preoblikuje parkirišča v pametna. Ta so ena izmed rešitev za pametna mesta.
»Takšno, ki 've', kdaj je zasedeno in kdaj prosto. Ta informacija je koristna tako za lokalno prebivalstvo kot turiste,« pojasni Petek. Tako voznikom ni treba tavati naokoli z iskanjem parkirišča, s čimer izgubljajo čas: »Približno 30 odstotkov prometa v mestih povzroči iskanje parkirišč, zato je več onesnaževanja okolja, hrupa, tudi prometnih nesreč …«
Pametno parkirno mesto je opremljeno s tipalom, ki je nameščeno približno 10 centimetrov pod površino in zaznava spremembo magnetnega polja Zemlje. Te podatke posreduje zbiralcu podatkov, ta pa naprej na infotable za voznike in platforme. V bistvu deluje tako kot sistem parkirišč v nakupovalnih središčih – zelene in rdeče lučke nam dajejo vedeti, v katero vrsto naj zavijemo, da najdemo prosto mesto. »Enako bi lahko imeli na ravni mesta,« meni Petek in doda, da so takšen pilotni projekt naredili na Ptuju.
Ugotovili so, da sistem odlično deluje. Na vprašanje, kje bi bilo smotrno uvesti tak sistem, odvrne, da v večjih mestih, čeprav ga imajo v tujini tudi mesta s 3000 prebivalci. »Predvsem turistični kraji. V Portorožu bi to prišlo prav, pa tudi v Mariboru na Slomškovem trgu,« razmišlja.
Kje najti prosto parkirno mesto?
Žal v Sloveniji še nimamo urejenega sistema pametnih parkirišč, je povedal Nejc Petek iz štajerskega podjetja Tenzora (ki ima poslovno enoto poleg na Ptuju tudi v Ljubljani in hčerinska podjetja na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji, Albaniji in na Kosovu), ki opremlja in preoblikuje parkirišča v pametna. Ta so ena izmed rešitev za pametna mesta.
PREBERITE ŠE:
»V Ljubljani nimate zastojev. Dva kilometra, to ni nič.«
Ko se podre Darwinova teorija o preživetju najmočnejšega
Podnebne spremembe kot dobičkonosna poslovna priložnost
»V Ljubljani nimate zastojev. Dva kilometra, to ni nič.«
Ko se podre Darwinova teorija o preživetju najmočnejšega
Podnebne spremembe kot dobičkonosna poslovna priložnost
Kaj je pametno parkirno mesto?
»Takšno, ki 've', kdaj je zasedeno in kdaj prosto. Ta informacija je koristna tako za lokalno prebivalstvo kot turiste,« pojasni Petek. Tako voznikom ni treba tavati naokoli z iskanjem parkirišča, s čimer izgubljajo čas: »Približno 30 odstotkov prometa v mestih povzroči iskanje parkirišč, zato je več onesnaževanja okolja, hrupa, tudi prometnih nesreč …«
Pametno parkirno mesto je opremljeno s tipalom, ki je nameščeno približno 10 centimetrov pod površino in zaznava spremembo magnetnega polja Zemlje. Te podatke posreduje zbiralcu podatkov, ta pa naprej na infotable za voznike in platforme. V bistvu deluje tako kot sistem parkirišč v nakupovalnih središčih – zelene in rdeče lučke nam dajejo vedeti, v katero vrsto naj zavijemo, da najdemo prosto mesto. »Enako bi lahko imeli na ravni mesta,« meni Petek in doda, da so takšen pilotni projekt naredili na Ptuju.
Ugotovili so, da sistem odlično deluje. Na vprašanje, kje bi bilo smotrno uvesti tak sistem, odvrne, da v večjih mestih, čeprav ga imajo v tujini tudi mesta s 3000 prebivalci. »Predvsem turistični kraji. V Portorožu bi to prišlo prav, pa tudi v Mariboru na Slomškovem trgu,« razmišlja.
PREBERITE VEČ O TEM:
Pametno mesto: Varnost in podatki
Pametna mesta so blizu in daleč
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost