»Kako do out-of-the box idej?«

Ideje, inovacije so predpogoj za preboj podjetja na trg. Še več: novosti so predpogoj za preživetje podjetja v naslednjih 30 letih. Kako do out-of-the box idej?

Kako si namerno izmisliti nove, nore, prelomne, distruptivne, provokativne ideje v velikanskih količina in kaj naj z njimi naredimo naprej do uporabne vrednosti. To so vprašanja, ki jih postavlja poslovno srenja magistrici Nastji Mulej, ki uči kreativnega razmišljanja in ustvarjanja.

Nastja Mulej je bila tudi gostja webinarja Fokus v okviru Beep Inštituta. S sogovorniki je podala veliko koristnih napotkov o idejah, inovacijah, kreativnosti in razvoju.

Ideja je misel, ki je še ni bilo.

Ideja je plod domišljije, znanja, izkušenj, naše vizije, morda celo sanj. A na žalost nima nobene vrednosti, če je ne uresničimo oziroma ne prelijemo v življenje. V Beepovem Fokusu je Nastja Mulej dejala, da je ideje mogoče uresničiti le v podpornem okolju visoko razvite tehnologije, številnih talentov in (pozor!) tolerance.

Poslovne ideje, s katerimi lahko dobro zaslužite

Človek običajno rabi 3000 idej, da lahko ustvari pravo inovacijo. A da pridemo do čim večjega števila idej, moramo neprestano izzivati naše sive celice.

Pri tem nam zelo učinkovito pomaga t.i. kreativno razmišljanje, s čimer gradimo kognitivne sposobnosti. In glede na neverjeten razvoj človeške civilizacije lahko ugotovimo, da se skozi čas vseskozi soočamo s prehajanjem "nekoč nemogočega v danes mogoče".

Ali povedano drugače: na lastne oči se lahko vsak dan prepričamo, kako se znanstvena fantastika pretvarja v našo resničnost in naš normalen vsakdan.

Za kreativnost in inoviranje  pomembni trije T-ji: toleranca, talenti, tehnologija.

Na nedavnem Beepovem Fokusu je mag. Nastja Mulej, zagovornica kreativnosti kot ene temeljnih kompetenc 21. stoletja ter licencirana trenerka De Bonovih tehnik razmišljanja, katerih namen je bolj učinkovito, konstruktivno in kreativno razmišljanje ter delovanje dejala, da so za kreativnost in inoviranje  pomembni trije T-ji: toleranca, talenti, tehnologija.

Vseh T-jev se Slovenci dodobra zavedamo, a jih morda nedosledno zasledujemo, saj smo zelo slabi v toleranci.

"Če želijo imeti organizacije veliko število svežih idej, je pomembno tolerantno okolje, ki dovoljuje posamezniku zanj prilagojen način dela, saj ukalupljenost ubija kreativnost in duši inovativnost. Kreativnost je veščina, v katero je treba vlagati in k njej pristopiti sistematično. Obenem pa je treba imeti veliko mero potrpežljivosti, saj šele 3000 idej rodi eno inovacijo. Pri tem je treba ustvariti okolje, kjer se ljudje počutijo varno, kar zahteva zavedanje in razumevanje  nujnosti psihološke varnosti", je razložila Mulejeva

Inovacija je lahko že manjša izboljšava obstoječega

Urška Jež, ustanoviteljica podjetja Transformation Lighthouse in strokovnjakinja za organizacijo heckatonov in drugih metod vpeljave inovacij v organizacije je v Fokusu opozorila na dejstvo, da v Sloveniji še vedno vlada strah pred inovacijami v smislu, da "ko omeniš besedi reinvencija in inovacija, ljudi stisne ( kreativni) krč". 

Kaj imata skupnega romantika in zaposlitveni proces?

Če vemo, da prav inovacije, ki jih Urška Jež definira kot "manjše izboljšave in spremembe na boljše", ustvarjajo vrednost in omogočajo razvoj in rast ter seveda tudi lažji in enostavnejši potek nekega procesa, potem je velika škoda, da ima strah ali celo odpor do inoviranja in kreativnosti.

Za ilustracijo je Urška Jež spomnila na Nasino raziskavo, v kateri so z raznimi metrikami merili kreativnost in inovativnost in ugotovili, da je do 5. leta kar  98 % vseh otrok kazalo vse znake genialcev; do  15. leta je samo še 12 % udeležencev kazalo znake kreativnosti in inovativnosti, pri odraslih pa je bil osip kreativnosti 98-odstoten.

Torej, zgolj dva odstotka odraslih ohranja otroško radovednost, igrivost, raziskovalno žilico in kreativnost v sebi, kar je glede na naravno danost velika škoda za vsesplošno blaginjo in razvoj človeške civilizacije. In kaj se zgodi, da izgubimo prirojeno kreativnost? Kot je dejala Urška Jež, začnemo živeti po pravilih in po splošnih usmeritvah, ki zatrejo razmišljanje in do neke mere omejijo kognitivne procese.

S konkurenco smo včasih tekmovali, danes pa nam konkurenca lahko pomaga do razvoja novih storitev in produktov. Hitra dinamika sprememb je prinesla, da se moramo bolj povezovati.

A dobra novica je ta, da se s kontinuiranim delom, vajo in pristopi  da kreativnost ponovno obuditi. Potrebno je biti potrpežljiv in vztrajen, pa tudi samodiscipliniran. V resnici se moramo odrasli učiti v okviru ideje "learn to unlearn". Odrasli moramo odmisliti vse naučene vzorce in se spomniti razmišljanja v otroški dobi. naučiti se moramo razmišljati "out of box

Kreativnost je timski šport

"Zame je kreativnost dinamika, ki pospeši drugačno razmišljanje, da lahko snujemo nove ideje", je tokratno temo opredelila Mateja Panjan, ustvarjalka Future of Work v podjetju Danfoss, kjer imajo zelo pozitiven odnos do idej in novih stvari. Pri inoviranju se  v podjetju upirajo drug na drugega, zato so prepričani, da je kreativno razmišljanje timski šport, ki nas bo v prihodnje ločil od umetne inteligence in robotizacije.

"Treba je vlagati v različne metodologije kreativnega razmišljanja in spodbujati naše najmlajše ter jih pustiti v svojem svetu kreativnosti. Tudi v podjetjih se morajo zavedati, da ni cilj zgolj doseganje KPI-jev, ampak se produktivnost, kreativnost in inovacija rodijo lahko tudi v prostem času", je dejala Mateja Panjan.

V Danfossu so v preteklosti ustvarili precej heckatonov in sicer na vseh razvojnih področjih, tudi na procesih, ki so dolgotrajni in za današnji čas ne več najbolj optimalni.  Kot je dejala Mateja Panjanj je ključno, da ideje dobijo podporo in vire in da ima podjetje pravi odnos do tega.

Kreativnost je tako kot lepa drža. Ne moremo 24 ur na dan biti kreativni

Kreativnost, domišljija, ideje in posledično inovacije se rodijo brez prisile. Skoraj spontano in nenačrtovano. Samo spomnite se Newtnove teorije o težnosti, ki je nastala medtem, ko je znani fizik zleknjen v sadovnjaku sanjaril o vesolju.

"Ideje ne moreš »roditi« pod prisilo in kot tudi ne, ko smo preveč vpeti v naporen ritem življenja, poln obveznosti, rokov in urnikov ter pravil in standardov.

Kot je dejala Nastja Mulej, je "kreativnost  veščina, ki se je lahko naučimo in jo sistematično razvijamo. Gre za proces vztrajnosti in potrpežljivosti, v katerega je potrebno neprestano vlagati in ga kontinuirano spodbujati".

"Optimalno bi bilo, da ljudje vsak dan 20 minut namenili za kreativnost. Enkrat na teden pa bi morali nameniti 1,5 ure za razvoj ideje.

Obstajajo različne vaje divergentnega razmišljanja, kjer si ves čas zastavljaš vprašanja, ki odpirajo veliko število možnih odgovorov. Vendar je za razvoj neke nove ideje potrebno »namensko razmišljanje«.

Mora pa biti to razmišljanje usmerjeno na pravi način. Gre za proces, pri katerem ne iščemo že od začetka samo prave ideje, ampak iščemo 1000 različnih idej. In potem med temi 1000 idejami poiščemo pravo.

Če smo nekoč tekmovali s konkurenco, svoje inovacije in recepte skrivali, je danes čas, da ugotovimo, da nam lahko konkurenca pomaga pri našem razvoju, pri novih storitev in produktov. FOTO: REUTERS

Logično razmišljanje rabimo da prepoznamo vrednost ideje, medtem ko rabimo kreativno razmišljanje, da sploh pridemo do točke, ko imamo ogromno idej, med katerimi lahko izbiramo.

Če hočete izboljšati svoje sestanke, najprej pišite, potem govorite. Pisanje kristalizira misli. Vsak naj na sestanek pride že z vsaj 7 idejami. Smisel tega je, da se na sestankih pogovarjamo o stotih idejah, in da so pri tem vključeni vsi na sestanku.

Kako inovirajo najboljši?

Najbolj  uspešne korporacije se zavedajo nujnosti inoviranja in zato so svojim zaposlenim začele nuditi t.i. podporno okolje.

To pomeni, da »tolerirajo«, da zaposleni niso vsak dan povsem produktivni in da si lahko vzamejo čas za razmišljanje, ali celo da dajo možganom in mislim »prosto pot.

Mednarodna korporacija Google, vredna milijarde dolarjev in ki se ponaša z nenehnimi izboljšavami in nadgradnjami, ponuja zaposlenim 20 odstotkov delovnega časa, da delajo nekaj drugega, kar ni nujno povezano z delovnim mestom.

Tudi Apple in  Microsoft imata podoben organizacijski model. Prvi so ga poimenovali "Blue sky", drugi "The Garage project". Oba vključujeta zaposlene, ki se jim je dovolilo, da so del delovnika delali nekaj, kar sploh ni bilo povezano z njihovim delom - ampak vse z namenom, da skušajo prebuditi svojo kreativnost.

Pri nas si za zgled jemljejo mednarodne velikane v Danfossu, saj so že leta 2016 ustanovili t.i. »24 idea heckaton«, ki je omogočal, da so zaposleni lahko znotraj delovnika iskali in predlagali kakršne koli ideje ( v smislu, da nobena ideja ni slaba ideja, samo da je ideja) in če so jo prepoznali kot potencial za napredek in razvoj, so jo začeli uresničevati. Management je snovalcem idej podaril 20 % časa v obdobju 100 dni, da so podano idejo razvili do realizacije.

Od konkurence se učimo

Danes je trg tako dinamičen, da je potrebno slediti spremembam. Navade in okolje se spreminjajo. Spremljati je treba razvoj trga, trendov, želje in potrebe naročnikov in kupcev. Pri tem je ključna hitrost  odziva na spremembe. Ko pride do spremembe, ne smemo iti v 'freeze mode' in delati dramatičnih korakov, ki morda niso pravi, ampak dobro razmisliti, kje je zdaj naša priložnost.

Če smo nekoč tekmovali s konkurenco, svoje inovacije in recepte skrivali, je danes čas, da ugotovimo, da nam lahko konkurenca pomaga pri našem razvoju, pri novih storitev in produktov.

Do leta 2050 bo z zemljevida danes uveljavljenih mednarodnih podjetij izginilo več kot 50 odstotkov podjetij. Zakaj? ker se ne bodo prilagodili in ker ne bodo negovali kulture inoviranja. Še več: zaradi globalnega napredka in tehnološke preobrazbe z digitalizacijo in umetno inteligenco bo do leta 2040 izginilo več kot 47 odstotkov danes poznanih delovnih mest.

Priprave na to "novo realnost" morajo podjetja začeti že zdaj. Digitalizacija ne more nadomestiti inoviranja. To je le "orodje",  s katerim lahko dosežemo hitrejšo in boljšo izvedbo procesa. Samo zaradi te tehnologije ne boste veliko boljši.

Omogoča samo, da smo hitrejši, agilnejši in spretnejši. Ni pa to še inovacija, reinvencija našega poslovanja, ki nam bo omogočila, da bomo čez 10 let še tukaj. Digitalizacija torej je nujno potrebna, ni pa dovolj. Inoviranje pa rdeča ne le za razvoj človeka in človeštva, temveč celo za preživetje.

Torej, vzemite si čas, da "preživite". In veliko jabolk vam pri tem želimo!

TikTok za ustvarjanje uspešne blagovne znamke in večjo prodajo