Jugovzhodna Evropa kot nova Silicijeva dolina EU

V zadnjem desetletju je več startup podjetij, lociranih v državah jugovzhodne Evrope - Albaniji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Hrvaški, Črni gori, Severni Makedoniji, Romuniji in na Kosovu - pritegnilo pozornost svetovnih upravljavcev skladov tveganega in zasebnega kapitala.
Fotografija: Slovenija je tista, ki navdušuje na področju blockchaina in kriptovalut. Foto: Pexels
Odpri galerijo
Slovenija je tista, ki navdušuje na področju blockchaina in kriptovalut. Foto: Pexels

Tisoče startupov je v regijo zvabilo na stotine milijonov evrov za financiranje programske opreme, ki se uporablja za trgovanje s kriptovalutami in razvoj tehnologije Blockchain, UI, fintech in trženje. Nekateri zagonski ekosistemi jugovzhodne Evrope, zlasti Slovenija, Romunija in Bolgarija - uspevajo.

V zadnjih nekaj letih so startupi iz omenjenih treh držav pokazali vrhunsko privlačnost kapitala in zbrali več kot 500 milijonov evrov finančnih sredstev. Delno zato, ker so te tri države del Evropske unije (EU), zaradi česar je lažje zagotoviti kapital iz drugih držav EU, pa tudi iz ZDA.

Veliko število ljudi, ki delajo v tej panogi ali želijo delati v tej panogi, je podprlo startup podjetja. V resnici se Romunija - z nekaj več kot 300.000 - ponaša z največ tehnološkimi delavcev v regiji, nekateri analitiki pa menijo, da bo sektor IKT do leta 2025 predstavljal približno polovico BDP-ja Bolgarije. Slovenija ima več kot 25.000 IKT delavcev.



Vse te države se uvrščajo med prvih 50 od 208 držav na svetu z najhitrejšo hitrostjo interneta, saj menijo, da je prihodnost v tehnologiji s kakovostno in zanesljivo povezljivostjo. Tovrstna misel ponazarja več uspešnih startupov teh držav.

Medtem ko imajo Slovenija, Romunija in Bolgarija različne startupe, od raziskovalne faze do zagotovitve financiranja iz serije D, v vsaki državi kdo izstopa.

Romunski UiTech, podjetje s programsko opremo za avtomatizacijo robotskih procesov, je eno od najobetavnejših v jugovzhodni Evropi. Iz Bolgarije prihajata dva glavna razvijalca programske opreme, Telerik in Dynamo Software. Slovenija pa je tista, ki navdušuje na področju blockchaina in kriptovalut.  
Slovenski CargoX, predstavljen leta 2017, spreminja način obdelave tovornih listov, odpremnih dokumentov, ki sporočajo lastništvo in podatke o prenosu blaga, ki se pošilja. FOTO: Ennio Leanza/REUTERS
Slovenski CargoX, predstavljen leta 2017, spreminja način obdelave tovornih listov, odpremnih dokumentov, ki sporočajo lastništvo in podatke o prenosu blaga, ki se pošilja. FOTO: Ennio Leanza/REUTERS

Podjetje CargoX, predstavljeno leta 2017, spreminja način obdelave tovornih listov, odpremnih dokumentov, ki sporočajo lastništvo in podatke o prenosu blaga, ki se pošilja. Platforma temelji na blockchainu Ethereuma.

Inovativna aplikacija startupa CargoX je namenjena hitri, učinkoviti in varni obdelavi podatkov. CargoX je leta 2018 na tekmovanju za svetovni kongres IRU na svetovnem kongresu osvojil glavno nagrado, spletno mesto EU-Startups pa ga je uvrstilo med deset najbolj perspektivnih startupov v Evropi.


CargoX ni edino blockchain podjetje, ki prihaja iz jugovzhodne Evrope. Bolgarski startupi uporabljajo blockchain za različne namene. Colibra izvaja blockchain za iskanje optimalnih zavarovalnih polic za stranke, Jarvis pomaga uporabnikom upravljati njihove osebne finance s programom, ki temelji na blockchainu, Minirium Network pa v blockchainu vidi varnostno silo, ki ščiti podatke uporabnikov iz velikih podjetij.

V jugovzhodni Evropi se je začelo novo tehnološko obdobje, ki zastavlja kar nekaj vprašanj. Jasno pa je, da tehnologija Blockchain omogoča veliko več, kot le trgovanje s kriptovalutami.
 

Več iz te teme:

Več iz rubrike