IAA Mobillity 2021 v Münchnu: notranje izgorevanje ni več v modi
V nedeljo, 12. septembra, se je v Nemčiji končal IAA (Internationale Automobil-Ausstellung), ki je bil oglaševan kot »največji sejem mobilnosti na svetu«.
Odpri galerijo
V nedeljo, 12. septembra, se je v Nemčiji končal IAA (Internationale Automobil-Ausstellung), ki od letošnjega leta ni več sloviti frankfurtski avtomobilski salon. To leto se je prvič odvijal v Münchnu. Dali so mu novo ime, IAA Mobility 2021, oglaševan pa je bil kot »največji sejem mobilnosti na svetu«.
Izjemno močno Združenje nemške avtomobilske industrije je kot organizator IAA Mobility 2021 vsaj navidez spoznalo, da politika razvoja prometa in mobilnosti ljudi ne more biti več dominantno avtomobilska. Prav to je v soboto zahtevalo okoli 15.000 demonstrantov v Münchnu. Moti jih, da je lobi proizvajalca avtomobilov par tednov pred nemškimi zveznimi parlamentarnimi volitvami poskušal predstaviti IAA kot splošni sejem mobilnosti. To pa dejstvu, da »še vedno večinoma zaslužijo z motorji z notranjim zgorevanjem in dodatno kurijo podnebno krizo«. Protestniki, katerih glavni slogan je »Prometni preobrat takoj«, zahtevajo, da se prometna politika usmeri na promet pešcev, kolesarjev in razvoj prometa na lokalni ravni.
Na dogodku IAA Mobility 2021 so bila prvič razstavljena kolesa in podobna vozila. Glavni zvezdniki pa so, kot zmeraj, bili avtomobili, vendar tokrat električni. Nekateri veliki proizvajalci, kot so Toyota, Opel, Škoda, Seat in drugi, na sejmu niso sodelovali. Je pa bilo na sejmu veliko novih idej, prototipov in serijskih izdelkov. Audi je na primer predstavil idejno rešitev za električno limuzino Grandsphere, ki se odlikuje po športni obliki in vrhunskih zmogljivostih. BMW, s sedežem prav tako v Münchnu, je med drugim predstavil svojo vizijo za BMW iVision Circular. Kot že ime pove, avtomobil temelji na krožnem gospodarstvu. Izdelan je iz recikliranih materialov, ki jih je po koncu življenjske dobe izdelka mogoče tudi popolnoma reciklirati.
BMW bo od novembra dalje tržil tudi BMW i4. Po WTLP, novem svetovnem standardu testiranja lahkih vozil (Worldwide Harmonized Light-Duty Vehicles Test Procedure), lahko ta avtomobil s polno baterijo prevozi impresivnih 590 km. Pravijo, da bo imel BMW iX, ki bo trgu prav tako predstavljen novembra, še večji doseg; 630 km. Ta je zelo podoben obstoječemu BMW X5, s to razliko da ima ta novo električno platformo. BMW je na sejmu predstavil tudi svoja motorna kolesa, prav tako pa tudi futuristična električna kolesa - mopede, ki vozijo do 60 km/h.
Izraelsko mlado podjetje City Transformer napoveduje, da bo kmalu začelo proizvajati električni mestni avtomobilček, ki bo dolg 2,5 metra in širok 1,4 metra. Z namenom lažjega parkiranja ga bo mogoče zožiti na zgolj 1 meter. Pri tem se zožajo osi s kolesi, medtem ko karoserija ostane nespremenjena. V vozilu je spredaj prostor za voznika, zadaj pa za dva otroka. Baterijo se lahko v 30 minutah napolni do 80 odstotkov kapacitete. Doseg s polno baterijo znaša do 180 km.
Dacia, romunski proizvajalec avtomobilov iz koncerna Renault, trži model Dacia Spring Electric kot najcenejši električni avtomobil standardne velikosti (za štiri osebe). Njegova tovarniška cena znaša okoli 20.000 evrov, na subvencioniranih trgih pa je precej nižja. V Avstriji se lahko na primer kupi za 13.990 evrov. Ta 3,73 metra dolg športni terenec je pravzaprav mestni avtomobil z največjim dosegom, ki znaša približno 300 km.
Švicarsko podjetje Micro je pokazalo serijsko različico električnega avtomobilčka modela Microlino, v katerem naj bi bilo prostora »za dve osebi in tri zaboje piva«. Vozilo precej spominja na nekdaj znani BMW Isetta. Microlino se odpira od spredaj kot kuhinjski hladilnik. Z najmočnejšo baterijo ima doseg 200 km. Napolni se v štirih urah prek običajne hišne vtičnice.
Seveda so Mercedes, Volkswagen in Renault, Hyundai, Ford in številni drugi proizvajalci predstavili tudi svoje modele in koncepte električnih avtomobilov. Na sejmu je bilo tudi več razstavljavcev s Kitajske, ki se poskušajo na svetovni trg prebiti z razmeroma poceni električni avtomobili, kot je Ora Cat koncerna Great Wall Motors.
Položaj proizvajalcev avtomobilov je danes veliko bolj zapleten kot v starih časih, ko še ni bilo zavedanja o problemu podnebnih sprememb in pandemije covida-19. Najnovejši statistični podatki iz Nemčije za prvih osem mesecev letošnjega leta, kažejo da se je prodaja avtomobilov v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za približno 2,5 odstotka. Pri tem naj bi bila ta še zmeraj za dobro četrtino nižja kot v prvih osmih mesecih leta 2019.
Avgusta je bilo 27,6 odstotka vseh novoregistriranih avtomobilov v Nemčiji električnih, kar je več, kot kdaj koli prej. Rekorden delež električnih avtomobilov je bil tega avgusta tudi v Avstriji (18,1 odstotka). Če k električnim prištejemo še druge, tako imenovane alternativne oziroma hibridne pogone (bencinski - električni in dizelski - električni), je bil avgustovski delež vseh novoregistriranih alternativnih avtomobilov v Avstriji prvič doslej višji od običajnih, ki uporabljajo le motorje na notranje izgorevanje. Alternativni pogoni so imeli avgusta 42,2-odstotni delež, bencinski 35,1 odstotka, dizelski pa 22,1 odstotka. Podobno kot v Nemčiji je skupno število novoregistriranih avtomobilov v Avstriji v prvih osmih mesecih letos kar 27,6 odstotka nižje kot v enakem obdobju leta 2019.
Izjemno močno Združenje nemške avtomobilske industrije je kot organizator IAA Mobility 2021 vsaj navidez spoznalo, da politika razvoja prometa in mobilnosti ljudi ne more biti več dominantno avtomobilska. Prav to je v soboto zahtevalo okoli 15.000 demonstrantov v Münchnu. Moti jih, da je lobi proizvajalca avtomobilov par tednov pred nemškimi zveznimi parlamentarnimi volitvami poskušal predstaviti IAA kot splošni sejem mobilnosti. To pa dejstvu, da »še vedno večinoma zaslužijo z motorji z notranjim zgorevanjem in dodatno kurijo podnebno krizo«. Protestniki, katerih glavni slogan je »Prometni preobrat takoj«, zahtevajo, da se prometna politika usmeri na promet pešcev, kolesarjev in razvoj prometa na lokalni ravni.
Na dogodku IAA Mobility 2021 so bila prvič razstavljena kolesa in podobna vozila. Glavni zvezdniki pa so, kot zmeraj, bili avtomobili, vendar tokrat električni. Nekateri veliki proizvajalci, kot so Toyota, Opel, Škoda, Seat in drugi, na sejmu niso sodelovali. Je pa bilo na sejmu veliko novih idej, prototipov in serijskih izdelkov. Audi je na primer predstavil idejno rešitev za električno limuzino Grandsphere, ki se odlikuje po športni obliki in vrhunskih zmogljivostih. BMW, s sedežem prav tako v Münchnu, je med drugim predstavil svojo vizijo za BMW iVision Circular. Kot že ime pove, avtomobil temelji na krožnem gospodarstvu. Izdelan je iz recikliranih materialov, ki jih je po koncu življenjske dobe izdelka mogoče tudi popolnoma reciklirati.
BMW bo od novembra dalje tržil tudi BMW i4. Po WTLP, novem svetovnem standardu testiranja lahkih vozil (Worldwide Harmonized Light-Duty Vehicles Test Procedure), lahko ta avtomobil s polno baterijo prevozi impresivnih 590 km. Pravijo, da bo imel BMW iX, ki bo trgu prav tako predstavljen novembra, še večji doseg; 630 km. Ta je zelo podoben obstoječemu BMW X5, s to razliko da ima ta novo električno platformo. BMW je na sejmu predstavil tudi svoja motorna kolesa, prav tako pa tudi futuristična električna kolesa - mopede, ki vozijo do 60 km/h.
Izraelsko mlado podjetje City Transformer napoveduje, da bo kmalu začelo proizvajati električni mestni avtomobilček, ki bo dolg 2,5 metra in širok 1,4 metra. Z namenom lažjega parkiranja ga bo mogoče zožiti na zgolj 1 meter. Pri tem se zožajo osi s kolesi, medtem ko karoserija ostane nespremenjena. V vozilu je spredaj prostor za voznika, zadaj pa za dva otroka. Baterijo se lahko v 30 minutah napolni do 80 odstotkov kapacitete. Doseg s polno baterijo znaša do 180 km.
Dacia, romunski proizvajalec avtomobilov iz koncerna Renault, trži model Dacia Spring Electric kot najcenejši električni avtomobil standardne velikosti (za štiri osebe). Njegova tovarniška cena znaša okoli 20.000 evrov, na subvencioniranih trgih pa je precej nižja. V Avstriji se lahko na primer kupi za 13.990 evrov. Ta 3,73 metra dolg športni terenec je pravzaprav mestni avtomobil z največjim dosegom, ki znaša približno 300 km.
Švicarsko podjetje Micro je pokazalo serijsko različico električnega avtomobilčka modela Microlino, v katerem naj bi bilo prostora »za dve osebi in tri zaboje piva«. Vozilo precej spominja na nekdaj znani BMW Isetta. Microlino se odpira od spredaj kot kuhinjski hladilnik. Z najmočnejšo baterijo ima doseg 200 km. Napolni se v štirih urah prek običajne hišne vtičnice.
Seveda so Mercedes, Volkswagen in Renault, Hyundai, Ford in številni drugi proizvajalci predstavili tudi svoje modele in koncepte električnih avtomobilov. Na sejmu je bilo tudi več razstavljavcev s Kitajske, ki se poskušajo na svetovni trg prebiti z razmeroma poceni električni avtomobili, kot je Ora Cat koncerna Great Wall Motors.
Manjša skupna prodaja, skok električnih in hibridnih avtomobilov
Položaj proizvajalcev avtomobilov je danes veliko bolj zapleten kot v starih časih, ko še ni bilo zavedanja o problemu podnebnih sprememb in pandemije covida-19. Najnovejši statistični podatki iz Nemčije za prvih osem mesecev letošnjega leta, kažejo da se je prodaja avtomobilov v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za približno 2,5 odstotka. Pri tem naj bi bila ta še zmeraj za dobro četrtino nižja kot v prvih osmih mesecih leta 2019.
Avgusta je bilo 27,6 odstotka vseh novoregistriranih avtomobilov v Nemčiji električnih, kar je več, kot kdaj koli prej. Rekorden delež električnih avtomobilov je bil tega avgusta tudi v Avstriji (18,1 odstotka). Če k električnim prištejemo še druge, tako imenovane alternativne oziroma hibridne pogone (bencinski - električni in dizelski - električni), je bil avgustovski delež vseh novoregistriranih alternativnih avtomobilov v Avstriji prvič doslej višji od običajnih, ki uporabljajo le motorje na notranje izgorevanje. Alternativni pogoni so imeli avgusta 42,2-odstotni delež, bencinski 35,1 odstotka, dizelski pa 22,1 odstotka. Podobno kot v Nemčiji je skupno število novoregistriranih avtomobilov v Avstriji v prvih osmih mesecih letos kar 27,6 odstotka nižje kot v enakem obdobju leta 2019.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost