Forbes slovensko elektroenergetsko omrežje izpostavil kot primer dobre prakse
Obnovljivi viri energije ne koristijo, če je elektroenergetska infrastruktura zastarela; glede tega je primer dobre prakse ravno Slovenija, piše Forbes.
Odpri galerijo
Novice o energetiki že več let zaznamujejo zgodbe elektrifikacije in prehoda na različne obnovljive vire energije. A vendar je realizacija teh načrtov zaenkrat drugačna z nekaterimi izjemami, opozarja spletni Forbes. Ta hvali tehnologijo slovenskega podjetja Eles, ki razvija pametna in bolj agilna elektroenergetska omrežja, katera bi nudila tudi mednarodne rešitve.
Forbes že v začetku prispevka izpostavlja, da v letošnjem letu obnovljivi viri energije v ZDA predstavljajo zgolj 17,5 odstotka celotne porabe energije. Ob tem je vredno omeniti, da se vendarle kaže trend rasti uporabe tovrstne energije, hkrati pa je naivno pričakovati popoln padec uporabe fosilnih goriv v bližnji prihodnosti.
Pot do izrazite odvisnosti od obnovljivih virov še zdaleč ni enostavna, pri tem pa imajo pomembno vlogo oblikovalci politik od katerih je odvisno kakšne bodo ovire za delovanje takšnega omrežja.
Ko je govora o energiji, se običajno osredotočamo na proizvodnjo in porabo energije, pri tem pa se pozablja na ključen del procesa, to je distribucija energije, ki je odvisna od že vzpostavljenega omrežja. Za stabilno in nemoteno dobavo energije skrbijo sistemski upravljavci, ki se iščejo ravnovesje med proizvodnjo in porabo.
Večina omrežij za dobavo energije je bila vzpostavljena v začetku prejšnjega stoletja, ko razvejanost okolja še ni bila kompleksna v taki meti kot je danes. Običajno so v okolici mest delovale večje elektrarne, ki so energijo usmerjale predvsem enosmerno, do končnega porabnika.
Zgoraj omenjeno, enosmerno deljenje energije pa v trenutnih razmerah ni več primerno, opozarjajo pri Forbesu. Med elektrarnami in končnimi porabniki je vse več vmesnih obnovljivih virov, kot so strešne sončne celice, manjše vetrnice, baterije in konec koncev tudi avti, ki lahko zadržujejo odvečno energijo.
Nove tehnološke rešitve za domačo proizvodnjo energije pa porabnike tako spreminjajo kar v delne proizvajalce energije. Ti lahko namreč odvečno doma proizvedeno energijo prodajo osrednjim upraviteljem in distributerjem energije, kar pripomore pri iskanju ravnovesja porabe in dobave. Takšne tehnološke rešitve so v tem trenutku velik izziv za vlade, ki jasno spodbujajo naložbe v obnovljive vire, pri čemer pogosto nudijo tudi subvencije, ob tem pa se številni ne zavedajo, da so vzporedno potrebne še investicije v novo infrastrukturo.
Nekateri upravljavci elektroenergetskih omrežij že opozarjajo na težave, ki nastajajo z vse številčnejšo domačo proizvodnjo energije, ob tem pa pozivajo k bolj agilnemu omrežju. Med takimi upravljavci je tudi slovenski Eles, ki razvija t.i. pametna omrežja.
Pri Elesu se zavedajo izzivov, ki jih za omrežja prinaša vse več obnovljivih virov energije. Projekt je med drugim uvedel tudi prodajo energije s pomočjo storitve v oblaku, ki bo omogočila večje sodelovanje med manjšimi proizvajalci energije in večjimi upravljavci, prodaja energije pa bo ob transparentnem upoštevanju povpraševanja uporabnikov, bistveno lažja. Sistem upravljavci bodo posledično bolj prilagodljivi na potrebe končnih porabnikov, kar je tudi osrednji cilj projekta.
Projekti kot je FutureFlow so vse večji vzgled tudi ameriškim lokalnim administracijam in tujim vladam, kajti večina načrtov energetskih izboljšav bo le s težavo realiziranih, če se ne prilagodi tudi celotno omrežje, izpostavlja Forbes. Uporaba obetavnih tehnologij in prehod na izključno obnovljive vire bo bistveno lažji, če se v enaki meri, kot v razvoj tehnologij investira tudi v omrežja.
Če se zanemarja naložbe v omrežja, vlade po svetu tvegajo delovanje tehnologij, s čimer so se že srečali v Nemčiji. Glede na to, da se izrazito povečuje odvisnost od elektrike pa si slabega prehoda na ta vir energije, ne želi nobena država.
Vloga oblikovalcev politik
Forbes že v začetku prispevka izpostavlja, da v letošnjem letu obnovljivi viri energije v ZDA predstavljajo zgolj 17,5 odstotka celotne porabe energije. Ob tem je vredno omeniti, da se vendarle kaže trend rasti uporabe tovrstne energije, hkrati pa je naivno pričakovati popoln padec uporabe fosilnih goriv v bližnji prihodnosti.
Pot do izrazite odvisnosti od obnovljivih virov še zdaleč ni enostavna, pri tem pa imajo pomembno vlogo oblikovalci politik od katerih je odvisno kakšne bodo ovire za delovanje takšnega omrežja.
PREBERITE TUDI:
Zastarelost distribucije
Ko je govora o energiji, se običajno osredotočamo na proizvodnjo in porabo energije, pri tem pa se pozablja na ključen del procesa, to je distribucija energije, ki je odvisna od že vzpostavljenega omrežja. Za stabilno in nemoteno dobavo energije skrbijo sistemski upravljavci, ki se iščejo ravnovesje med proizvodnjo in porabo.
Večina omrežij za dobavo energije je bila vzpostavljena v začetku prejšnjega stoletja, ko razvejanost okolja še ni bila kompleksna v taki meti kot je danes. Običajno so v okolici mest delovale večje elektrarne, ki so energijo usmerjale predvsem enosmerno, do končnega porabnika.
Porabniki postajajo proizvajalci energije
Zgoraj omenjeno, enosmerno deljenje energije pa v trenutnih razmerah ni več primerno, opozarjajo pri Forbesu. Med elektrarnami in končnimi porabniki je vse več vmesnih obnovljivih virov, kot so strešne sončne celice, manjše vetrnice, baterije in konec koncev tudi avti, ki lahko zadržujejo odvečno energijo.
Nove tehnološke rešitve za domačo proizvodnjo energije pa porabnike tako spreminjajo kar v delne proizvajalce energije. Ti lahko namreč odvečno doma proizvedeno energijo prodajo osrednjim upraviteljem in distributerjem energije, kar pripomore pri iskanju ravnovesja porabe in dobave. Takšne tehnološke rešitve so v tem trenutku velik izziv za vlade, ki jasno spodbujajo naložbe v obnovljive vire, pri čemer pogosto nudijo tudi subvencije, ob tem pa se številni ne zavedajo, da so vzporedno potrebne še investicije v novo infrastrukturo.
Primer dobre prakse je slovenski Eles
Nekateri upravljavci elektroenergetskih omrežij že opozarjajo na težave, ki nastajajo z vse številčnejšo domačo proizvodnjo energije, ob tem pa pozivajo k bolj agilnemu omrežju. Med takimi upravljavci je tudi slovenski Eles, ki razvija t.i. pametna omrežja.
Podjetje Eles skupaj z osmimi evropskimi državami izvaja projekt FutureFlow, ki je usmerjen v iskanje mednarodnih rešitev pri zagotavljanju primernega razmerja med porabo in proizvodnjo energije.
Pri Elesu se zavedajo izzivov, ki jih za omrežja prinaša vse več obnovljivih virov energije. Projekt je med drugim uvedel tudi prodajo energije s pomočjo storitve v oblaku, ki bo omogočila večje sodelovanje med manjšimi proizvajalci energije in večjimi upravljavci, prodaja energije pa bo ob transparentnem upoštevanju povpraševanja uporabnikov, bistveno lažja. Sistem upravljavci bodo posledično bolj prilagodljivi na potrebe končnih porabnikov, kar je tudi osrednji cilj projekta.
Vzgled ostalim
Projekti kot je FutureFlow so vse večji vzgled tudi ameriškim lokalnim administracijam in tujim vladam, kajti večina načrtov energetskih izboljšav bo le s težavo realiziranih, če se ne prilagodi tudi celotno omrežje, izpostavlja Forbes. Uporaba obetavnih tehnologij in prehod na izključno obnovljive vire bo bistveno lažji, če se v enaki meri, kot v razvoj tehnologij investira tudi v omrežja.
Če se zanemarja naložbe v omrežja, vlade po svetu tvegajo delovanje tehnologij, s čimer so se že srečali v Nemčiji. Glede na to, da se izrazito povečuje odvisnost od elektrike pa si slabega prehoda na ta vir energije, ne želi nobena država.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost