Očitno imamo raje birokracijo in čakanje v vrstah

Tretji dan mednarodne konference EBCW se je začel v znamenju krožnega gospodarstva, ki se usmerja v ponovno uporabo, recikliranje in popravilo obstoječih izdelkov. Govorci so pojasnili, kako lahko blockchain tehnologija pomaga vzpostaviti zaupanje in transparentnost, ki sta nujna za optimalno delovanje krožnega gospodarstva. Popoldanski del konference je bil namenjen uporabi umetne inteligence in blockchain tehnologije v različnih sektorjih, predvsem na področju obnovljivih virov energije.
 
Glede uporabe različnih tehnologij za doseganje zelene prihodnosti v Sloveniji smo povprašali mag. Neno Dokuzov, predstavnico Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Izpostavila je nekatera inovativna slovenska blockchain podjetja, ki že aktivno soustvarjajo zeleno prihodnost. V intervjuju je še omenila, da v Sloveniji že nekaj let obstajajo možnosti za izogib nepotrebni birokraciji in čakanja v vrstah, vendar jih ljudje preprosto ne koristijo.
 
Na Svetu kapitala bomo poročali o vseh pomembnejših novostih in inovacijah, ki bodo predstavljene na konferenci EBCW 2021, pričakujete pa lahko še več ekskluzivnih intervjujev z udeleženci konference.
 

Pametno krožno gospodarstvo

 
William Neale, svetovalec za krožno gospodarstvo in zeleno rast pri Generalnem direktoratu Evropske komisije za okolje, je najprej pojasnil, da je recikliranje sicer zelo pomembno, vendar to ni njihov glavni cilj. Recikliranje namreč pomeni, da se morajo materiali predelati in se vrniti nazaj na začetek svoje poti. Neale je pojasnil, da je njihov glavni cilj podaljšati življenjski cikel teh materialov in 'upočasniti' njihovo pot od izdelave do reciklaže. To želijo doseči z digitalnim potnim listom izdelka (DPP).
 
Digitalni potni list izdelka je način digitalnega zapisa vseh pomembnih informacij o izdelku. Glavni namen DPP je zagotoviti enostavno dostopno centralizirano banko informacij. Informacije v DPP bodo odvisne od izdelka. V sektorju informacijsko - komunikacijske tehnologije (IKT) bi DPP denimo vseboval ključne informacije o materialih, ki jih vsebuje izdelek, morebitnih opravljenih popravilih in informacije o tem, kako izdelek reciklirati.

V drugih sektorjih bodo informacije seveda drugačne. DPP za embalažo ali pakete ne bo vseboval informacij o popravilih, temveč bo prikazoval delež recikliranega materiala, ki ga izdelek vsebuje, in podobno. Za optimalen učinek digitalnega potnega lista v celotni verigi od proizvajalca do potrošnika je potrebna uporaba več tehnologij. Med njimi naj bi bil tudi blockchain kot varen in zanesljiv hranitelj podatkov.
 

Obnovljivi viri in zelena prihodnost

 
Vodja blockchain tehnologije pri nizozemski naftni družbi Shell, Sabine Brink, je na konferenci izpostavila predvsem tri področja, na katerih vidi uporabnost novih tehnologij. Prvo je optimizacija njihove dobavne verige, kjer želijo avtomatizirati procese in ogromno število transakcij ter povezati vse ključne akterje v celoto. Drugo področje je možnost dokazovanja izvora električne energije z DPP; torej ugotovitev, ali so jo proizvedli obnovljivi viri ali fosilna goriva. Kot tretje področje pa Brinkova navaja pogled v prihodnost. Meni, da se še ne zavedamo, na kakšne načine bo blockchain tehnologija preoblikovala naša življenja in pripomogla k zmanjševanju ogljičnega odtisa.
 
Ioannis Vlachos, tržni direktor za področje Evrope, Bližnjega Vzhoda in Afrike pri podjetju Energy Web, meni, da se sestava električnega omrežja spreminja. Tradicionalna arhitektura omrežja predstavlja povezavo med elektrarno in končnim uporabnikom. Toda Vlachos pojasnjuje, da se danes omrežje preoblikuje v decentraliziranega, kjer elektrarna ni več edini dobavitelj električne energije. Njihovo podjetje s pomočjo blockchain tehnologije smiselno povezuje končne uporabnike z različnimi dobavitelji električne energije; denimo z lastniki manjših sončnih elektrarn.
 
Nena Dokuzov, predstavnica MGRT in vodja projektne skupine za novo ekonomijo in blockchain tehnologijo, nam je v intervjuju povedala, da je v Sloveniji kar nekaj inovativnih blockchain podjetij, ki prispevajo k doseganju ciljev Evropskega zelenega dogovora. Ta predvideva ničelne emisije toplogrednih plinov do leta 2050. »V Sloveniji imamo projekt SunContract, ki ponuja zelo inovativno rešitev trgovanja z električno energijo na blockchain platformi,« je dejala Dokuzova.
 
SunContract oziroma energetska tržnica omogoča, da trgujemo brez posrednikov, kar zelo zniža stroške električne energije. Dokuzova pojasnjuje, da se s pomočjo projekta med uporabniki direktno izmenjuje proizvedena električna energija, ki jo ima nekdo v danem trenutku preveč, nekomu pa je primanjkuje. Inovativna slovenska blockchain podjetja so denimo še OriginTrail, ki ima cilj optimizirati dobavne verige, HashNET, ki je odgovorno za blockchain revolucijo 4.0 in druga, ki jih bomo predstavili v prihodnjih dneh.
 

Tehnologije za zeleno prihodnost in manj birokracije

 
Vodjo projektne skupine za blockchain tehnologijo smo vprašali, kako dobro po njenem mnenju ljudje sploh poznajo blockchain tehnologijo. »Mislim, da jo tisti, ki se ukvarjajo z digitalnimi tehnologijami, razumejo. Širša javnost pa je morda še ne pozna v taki meri, da bi jo lahko sprejeli ali odklanjali,« je pojasnila Dokuzova. »Ko smo na Ministrstvu začeli uvajati blockchain tehnologijo, so sprva vsi mislili, da bomo uvedli bitcoin,« je v smehu dejala predstavnica MGRT in dodala: »Na začetku smo se zelo potrudili, da smo ločili pojma kriptovalute in blockchain ter šele nato nadaljevali z razvojem in raziskovanjem blockchain tehnologije.«
 
Dokuzova je pojasnila, da na Ministrstvu razvijajo digitalno izkaznico za podjetja, ki bi optimizirala njihovo poslovanje in skrajšala birokratske postopke. Kako pa je s krajšimi čakalnimi vrstami pred raznimi uradi za širšo javnost? »V Sloveniji imamo že danes precej dobro razvite digitalne javne storitve, ki so na visoki kakovostni ravni. Problem je, ker jih državljani preprosto ne uporabljajo v zadostni meri,« je odgovorila Dokuzova in dodala: »Morda bomo z informiranjem o blockchain tehnologije dosegli večjo uporabo digitalnih javnih storitev, saj jih bo ta tehnologija varovala.«
 
Evropski blockchain teden 2021 organizirajo: Blockchain for Trusted Data Ecosystem Digital Innovation Hub, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Evropska komisija, European Blockchain Partnership, EU Blockchain Observatory and Forum, OECD, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Hashnet, Tehnološki park Ljubljana, INATBA, DIH Slovenija, SPIRIT Slovenija, Blockchain Alliance Europe in druge partnerske organizacije.