Znanstveniki z univerze Harvard si prizadevajo nad Švedsko poslati balon, ki bi preizkusil, ali bi blokiranje sončne svetlobe, ki neposredno prizadene Zemljo, pomagalo v boju proti globalnemu segrevanju. Prvi test, ki bi se lahko zgodil nekje prihodnje leto ali v začetku 2022, je finančno podprl tudi ustanovitelj Microsofta Bill Gates.


Ta prvi test projekta Stratospheric Controlled Perturbation Environment ali SCoPEx, bi bil le preizkus balona in instrumentov, ki bi bili uporabljeni kasneje v glavnem poskusu. S slednjim bi znanstveniki preučevali kemične reakcije v stratosferi skozi balon, ki bi poletel 10 kilometrov nad Zemljo. 

Končni cilj projekta je uporabiti balon za pošiljanje odsevnih delcev v ozračje z upanjem, da bodo ti blokirali oziroma omejili neposredno sončno svetlobo na Zemljo in zmanjšali učinke globalnega segrevanja. Projekt financirajo iz univerze Harvard in njenega raziskovalnega programa za solarnI geoinženiring, ki ga delno financira Bill Gates, pa tudi skupina tveganih kapitalistov, višji upniki hedge skladov in drugi, ki so povezani s podjetji, kot sta Google in Hewlett.
 
Če bo poskus SCoPEx uspešen, bi lahko predstavljal pomemben korak pri spreminjanju vzorca globalnega segrevanja, za Live Science navajajo znanstveniki, vendar so nekateri zaskrbljeni, da bi projekt lahko dal napačno predstavo o boju proti globalnemu segrevanju.
 
Največja izražena skrb je, da bi lahko odbijanje sončne svetlobe, spremenilo stvari, kot so vremenski vzorci in rast rastlin. Poleg tega nekateri opozarjajo, da bi ta projekt namesto reševanja večjih vprašanj globalnega segrevanja lahko obravnavali kot enostavno rešitev.


Namesto da bi reševali povečanje emisij, je treba na ta projekt gledati kot na način upočasnitve globalnega segrevanja, hkrati pa poskušati rešiti pomembnejše probleme, so mnenja na Harvardu. Gre za razmeroma majhen poskus v vrednosti približno 20 milijonov dolarjev, vendar bi lahko močno vplival na upočasnitev naraščajočih emisij, pravijo.  
 
Cilj projekta je preko balona v stratosfero izpustiti približno dva kilograma naravnih kemikalij, kot sta kalcijev karbonat in sulfati. Sproščanje teh bi ustvarilo tako imenovano »moteno zračno maso«, ki bi bila dolga približno en kilometer in široka 100 metrov. Znanstveniki bi izmerili razpršenost kemikalij in preučili, kako učinkovito je to orodje za boj proti globalnemu segrevanju.
 
A četudi bi taktika delovala, bi bilo treba tak pristop uporabiti po vsem svetu in ni jasno, katere države bi pristale na sodelovanje, kako velike bi bile posledice za divje živali in rastlinsko življenje.