Kaj se dogaja za zaprtimi vrati plešočih robotov Boston Dynamics

Ameriško podjetje za inženiring in robotiko, Boston Dynamics, občasno objavi kakšen posnetek, ki prikazuje gibčnost in razne zmožnosti njihovih robotov. Toda kaj vse se še dogaja v njihovi delavnici, poleg tega, da robote testirajo s hokejsko palico?
 

Kaj se dogaja za zaprtimi vrati?

 
Televizijski voditelj in novinar Anderson Cooper je v sklopu oddaje »60 minut« ameriške televizije CBS News, obiskal prostore podjetja Boston Dynamics. Cooper je z ekipo ustvaril epizodo z naslovom Robots of the future at Boston Dynamics, v kateri je v hecu dejal: »Če bi Willy Wonka izdeloval robote, bi njegova delavnica izgledala nekako tako.«
 
Ustanovitelj podjetja Mark Raibert je Cooperju najprej predstavil verjetno enega njihovih najbolj naprednih robotov, ki so ga poimenovali Atlas. Je njihov najbolj človeku podoben robot, Cooper pa ga imenuje »avtomatiziran akrobat«, saj lahko skače, teče, pleše in izvaja druge kompleksne gibe. Toda kljub napredni tehnologiji, ki vključuje tri vgrajene računalnike, ogromno senzorjev in žiroskop za ohranjanje ravnotežja, robota upravljajo z Xbox daljincem za videoigre. Raibert pojasni, da Atlas sam ohranja ravnotežje in nadzor ter se prilagaja okolici in doda: »Upravljalec mu le pove, v katero smer naj gre in s kakšno hitrostjo.«
 
Tehniki morajo preizkusiti ravnotežje svojih robotov, kar pa včasih vključuje nenavadne pristope. Kevin Blankespoor, ki je eden vodilnih inženirjev pri Boston Dynamics, včasih uporablja zelo »nizko-tehnološki« pristop za testiranje robotov, pojasni Cooper. V posnetku je namreč odlomek, kjer Blankespoor s hokejsko palico potisne robota in mu izbije škatlo iz rok. Blankespoor meni, da je to le še en način, da jih potisnejo iz »cone udobja«.

Posnetek plešočih robotov

 
Raibert pojasni, da so za ustvarjanje skoraj triminutnega videoposnetka plešočih robotov, porabili več kot dve leti časa in precej denarja. »Najmanj šest mesecev, morda osem, smo se le pripravljali na to, kar bomo storili,« pravi Raibert in nadaljuje, da so nato sestavili tehnične skupine. Te so poskrbele za usklajeno in elegantno gibanje robotov, kar jim je vzelo dodatnih 18 mesecev časa.
 
Ko je Cooper v posnetku vprašal o smiselnosti projekta, mu je Raibert odgovoril: »Ta proces ustvarjanja novih stvari z roboti nam omogoča ustvarjanje novih orodij, novih pristopov, novega razumevanja problema, ki nas nato vodi naprej,« in v smehu dodal, da je bilo poleg tega tudi »preprosto zabavno«.
 

Spot in Stretch

 
Podjetje je ustvarilo tudi psu podobnega robota po imenu Spot, ki je sicer njihov prvi komercialno dostopen robot. Spot lahko premaguje kakršenkoli teren, nosi do 14 kilogramov opreme in ga je možno dodatno nadgraditi glede na potrebe kupcev. Tako so ga različna podjetja že testirala za nadzor gradbišč, opravljanje različnih meritev, za pomoč pri delu pa ga testirajo celo nekatere policijske enote. Spot je na voljo za dobrih 60 tisoč evrov, toda do sedaj so izdelali le nekaj sto robotov.
 
Naslednji komercialni in najnovejši robot podjetja Boston Dynamics, sliši na ime Stretch. Visok robot je zasnovan z namenom, da avtonomno pomaga skladiščem in bo naprodaj naslednje leto. Ker ima jasen namen, je tudi oblika temu primerna, toda vseeno je opremljen z najmodernejšo tehnologijo. Blankespoor v posnetku pojasni, da se lahko premika z ročnim daljinskim upravljanjem in doda: »Ko pa je pripravljen iti v tovornjak in nato raztovorjen, pritisneš GO in od tam naprej je avtonomen in bo iskal škatle ter jih premikal, dokler ne opravi svojega dela.«
 

Načrti za prihodnost

 
Cooper v posnetku povpraša o naslednjem projektu in Raibert pojasni, da ima idejo o robotu, ki ga želi narediti. »Robot-avtomobil z aktivnim vzmetenjem – v bistvu noge – kot kotalke. In takšen robot bi lahko šel kamor koli na zemlji,« je dejal Raibert in dodal: »To je ena stvar, ki jo bomo morda kdaj naredili. Toda v resnici je le nebo meja.«
 
Na koncu posnetka pa direktor podjetja Boston Dynamics, Robert Playter, pomiri gledalce in pojasni, da roboti delujejo v ozki meji svojega programa. Razloži, da ljudje še nikoli niso videli strojev, ki bi se tako človeško premikali in jim zato želijo pripisati inteligenco in človeške lastnosti in doda: »Ne odločajo sami o tem, kakšne so njihove naloge.«