Ali lahko pametne naprave posegajo v našo zasebnost?
Naše pametne naprave, avtomobili in domovi so zasnovani tako, da nam olajšajo življenje in avtomatizirajo določene procese, ki jih vsakodnevno opravljamo. Vendar pa za svoje delovanje potrebujejo internet, ob čemer se pojavlja vprašanje, kdo vse lahko dejansko dostopa do teh podatkov.
Računalničarji, ki preučujejo upravljanje podatkov in zasebnost, ugotavljajo, da je z razširitvijo internetne povezljivosti na naprave v domovih, pisarnah in mestih zasebnost ogrožena bolj kot kdajkoli prej.
Internet stvari (IoT)
Pametne naprave, ki jih dnevno uporabljamo, lahko namesto nas denimo: prižgejo in ugasnejo luči, ko vstopimo v sobo in izstopimo iz nje, nas opomnijo, da se bo zelenjava kmalu pokvarila, prilagodijo temperaturo v hiši glede na vreme ali želje posameznika in tako naprej. Seveda pa za vse to potrebujejo povezavo z internetom.
Vendar pa prek interneta ne komunicirajo samo stvari v našem domu. Pametnejša postajajo tudi delovna mesta, nakupovalni centri in celotna mesta. Internet stvari (IoT), kot rečemo tehnologiji, ki povezuje določene predmete z omrežjem, vedno bolj uporabljamo v prometu in logistiki, kmetijstvu in poljedelstvu ter pri avtomatizaciji industrije. Leta 2018 je bilo denimo po svetu v uporabi približno 22 milijard naprav, povezanih z internetom, do leta 2030 pa naj bi njihovo število naraslo na več kot 50 milijard, pojasnjuje spletni portal The Conversation.
Vendar to ne drži vedno, navajajo strokovnjaki. Amazonovi delavci denimo poslušajo nekatere pogovore z Alexo (programsko opremo), jih prepisujejo in komentirajo, preden jih posredujejo avtomatiziranim sistemom odločanja. Le malo potrošniških naprav, povezanih z internetom, je zelo varnih in ne morejo posegati v zasebnost posameznika.
Kako se lahko dodatno zaščitimo?
Nekatere naprave, kot so pametni zvočniki ali kamere, lahko uporabniki zaradi zasebnosti občasno izklopijo, vendar pa lahko odklop naprav z interneta močno omeji njihovo uporabnost. Pomembno je, da uporabnik pri nakupu, namestitvi in uporabi naprave, povezane z internetom, sprejme premišljeno odločitev z razumevanjem kompromisov med zasebnostjo in udobjem, kar pa ni vedno enostavno. Študije so pokazale, da denimo lastniki osebnih asistentov za pametne domove nepopolno razumejo, katere podatke njihove pametne naprave zbirajo, kje so shranjeni in kdo lahko do njih dostopa.
Vlade po vsem svetu so sicer sprejele zakone za zaščito zasebnosti in zagotavljanje večjega nadzora nad uporabnikovimi podatki. Primera sta evropska splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) in kalifornijski zakon o zasebnosti potrošnikov (CCPA). Zaradi tega lahko organizaciji, ki zbira vaše podatke z naprave, povezane z internetom, predložite zahtevo za dostop do podatkov (Data Subject Access Request - DSAR). Organizacije morajo v teh jurisdikcijah v enem mesecu odgovoriti na zahteve in pojasniti, kateri podatki se zbirajo, kako se uporabljajo v organizaciji in ali se delijo s tretjimi osebami, navaja The Conversation.
Kljub temu, da so predpisi pomemben korak, bodo verjetno potrebovali še nekaj časa, da dohitijo vse naprave, povezane z internetom. Do takrat pa lahko uporabniki tudi sami sprejmejo nekatere ukrepe za večjo varnost na področju zasebnosti. Dva ključna koraka sta redno posodabljanje vdelane programske opreme naprave ter pregledovanje njenih nastavitev in onemogočanje zbiranja podatkov, ki ni povezano s tem, kar uporabnik želi, da naprava počne.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost
