Večina ljudi si ne obeta bogastva; tako si lahko povečate možnosti

Glede na nedavno raziskavo družbe za upravljanje osebnega premoženja Personal Capital, v kateri so anketirali več kot 2200 ljudi, jih kar 74 odstotkov meni, da ne bodo nikoli dosegli »visokega neto premoženja«. Vendar pa obstajajo štiri ključne lastnosti oziroma navade, ki se jih lahko naučimo in jih prakticiramo, ter si s tem povečamo možnosti za ustvarjanje bogastva.

Kaj sploh pomeni neto premoženje?

Poznavanje svoje neto vrednosti je prvi korak k oblikovanju dobrega finančnega načrta, ki vam bo pomagal doseči finančne cilje, je za CNBC pojasnila Michelle Brownstein, certificirana finančna načrtovalka in podpredsednica skupine zasebnih strank pri ameriškem podjetju Personal Capital. »Dober pogled na svoj finančni položaj iz ptičje perspektive je zelo pomembna naloga.«

Če želite izračunati svoje neto premoženje, najprej seštejte vsa svoja sredstva: naložbe, varčevalne račune, pokojninske prihranke, vrednost svojega doma in avtomobila (seveda, če sta odplačana). Nato odštejte vse svoje dolgove, vključno s stanji na kreditnih karticah, raznimi posojili in hipotekami. Rezultat je vaše osebno neto premoženje.

Če je vaša neto vrednost negativna, pomeni, da imate več dolgov kot premoženja. V tem primeru morate najprej prednostno odplačati obveznosti z visokimi obrestmi, meni Brownsteinova. Če je vaše neto premoženje pozitivno, vendar nižje od želenega, lahko določite cilje, ki vam ga lahko pomagajo izboljšati. Tudi majhni popravki, kot je zmanjšanje vsakodnevnih izdatkov, denimo kavic ali obrokov v restavracijah, lahko sčasoma prinesejo velike prihranke.

K izboljšanju neto premoženja pa pripomorejo tudi določene lastnosti. In čeprav imajo nekateri morda naravno nagnjenost k eni ali drugi lastnosti, so na voljo vsem, da se jih naučimo. Seveda je potem treba te lastnosti negovati in vključiti v vsakodnevno življenje.

Osredotočenost

Vsakdanje življenje je polno motečih dejavnikov na vseh ravneh. Nekatere motnje so sicer pomembne in se moramo nanje primerno odzvati, večina pa je nepomembnih, denimo razna obvestila družbenih omrežij. Osredotočenost je sposobnost, da si zastavimo cilj in se osredotočimo le nanj, dokler ga ne dosežemo, četudi lahko pot do tega cilja traja več let.

Večina bogastva se ustvarja počasi z doslednim in pametnim vlaganjem določenega dela svojega zaslužka, meni Brian H. Robb, predsednik družbe Robb Capital in direktor trženja v podjetju Marketing Real Estate. »Če se osredotočite na cilj, se boste izognili izgubi časa, energije in kapitala zaradi obvozov, napačnih smeri in naključij,« je zapisal na spletnem portalu Entrepreneur.

Samodisciplina

Osredotočenost pa odlično dopolnjuje samodisciplina, ki je sposobnost nadzorovanja svojih misli in dejanj. Nekateri so disciplino opredelili tudi kot 'sposobnost odlaganja zadovoljstva'. Naložbe namreč zahtevajo redno varčevanje določenega dela trenutnega dohodka za boljši jutri. Tisti, ki ne znajo nadzorovati svoje porabe, redko zaslužijo in obdržijo bogastvo.

Večina uspešnih ljudi ni izredno nadarjenih ali z inteligenčnim količnikom na ravni genija, temveč so običajni ljudje, ki se naučijo povezati današnja dejanja z jutrišnjimi rezultati. »Če parafraziram humorista Willa Rogersa - samodisciplina vam omogoča, da ne zapravljate denarja, ki ga nimate, za nakup stvari, ki jih ne potrebujete, da bi naredili vtis na ljudi, ki vam niso všeč,« je zapisal Robb.

Strokovno znanje in upravljanje tveganj

»Znanje izhaja iz branja in izkušenj, strokovno znanje pa je sposobnost uporabe znanja za doseganje določenih rezultatov.« Uspešni vlagatelji potrebujejo znanje s področja računovodstva, financ in analize vrednostnih papirjev, ki ga pridobijo z učenjem. Vendar pa se strokovno znanje razvije z dosledno in objektivno uporabo znanja, kar raziskovalci imenujejo 'namerna praksa'.

Zadnja ključna lastnost je zmožnost upravljanja tveganja. Ker je prihodnost neznana, so vsi vidiki človeškega obstoja povezani s tveganji. Uspešni vlagatelji morajo razumeti vrste tveganj, povezanih z delovanjem, ter zmanjšati verjetnost pojava (pogostost) in izgubo, povezano z dogodkom (velikost).

Naložbena filozofija Georgea Sorosa, madžarsko-ameriškega poslovneža in milijardnega vlagatelja, se osredotoča na morebitne naložbene izgube. Po njegovih besedah »ni pomembno, ali imaš prav ali ne, ampak koliko denarja zaslužiš, ko imaš prav, in koliko ga izgubiš, ko se motiš«.