Ugodna gospodarska gibanja ob nadaljnjem zniževanju brezposlenosti
V Sloveniji večina kazalnikov gospodarske aktivnosti tudi v zadnjem četrtletju lanskega leta kaže na ohranjanje razmeroma ugodnih gibanj izvoznega dela gospodarstva in domače potrošnje, poslabšanje epidemičnih razmer pa je vplivalo zlasti na kazalnike zaupanja v storitvenih dejavnostih. Zaradi nizke osnove v letu 2020 je bila aktivnost v večini gospodarskih dejavnosti na začetku zadnjega četrtletja medletno opazno višja in je presegala vrednosti pred začetkom epidemije. Še vedno pa za temi ravnmi zaostajajo predvsem dejavnosti, povezane s turizmom, in gradbeništvo. Negotovost, povezana s poslabšanjem epidemičnih razmer, je na splošno razpoloženje v gospodarstvu vplivala zlasti v začetku zadnjega četrtletja, v storitvenih dejavnostih pa vse do konca leta.
Na trgu dela razmere še naprej ostajajo ugodne; zaposlenost je na zgodovinsko visoki ravni, brezposelnost se še naprej znižuje. Inflacija se je decembra še okrepila. Medletno so k temu največ prispevale višje cene energentov. Kot posledica visokih cen surovin in energentov na svetovnih trgih ter težav v dobavnih verigah so bile višje tudi cene trajnega in poltrajnega neenergetskega industrijskega blaga ter hrane. To so ključne ugotovitve tokratnega Ekonomskega ogledala, ki ga je izdal UMAR.
Napovedi gospodarske rasti za evrsko območje relativno visoke
Napovedi gospodarske rasti za evrsko območje ostajajo relativno visoke, spremlja pa jih velika negotovost, povezana z visokimi cenami surovin, motnjami v dobavnih verigah in ponovno zaostrenimi epidemičnimi razmerami. Ob poslabšanih epidemičnih razmerah se je upočasnila predvsem rast aktivnosti v storitvenih dejavnostih, vztrajanje motenj v dobavnih verigah pa vse bolj zavira predelovalne dejavnosti, zlasti avtomobilsko industrijo. Visoke cene surovin in energentov pomembno vplivajo tudi na zviševanje inflacije v evrskem območju, ki je bila decembra na medletni ravni petodstotna.
V Sloveniji večina kazalnikov gospodarske aktivnosti kaže na ohranjanje relativno ugodnih gibanj izvoznega dela gospodarstva in domače potrošnje tudi v zadnjem četrtletju lanskega leta; poslabšanje epidemičnih razmer je vplivalo predvsem na kazalnike zaupanja v storitvenih dejavnostih. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je novembra, po stagnaciji v oktobru, močno povečala. Tudi blagovna menjava se je, po več mesecih vidnejših mesečnih nihanj, oktobra in novembra povečala.
Tudi v trgovini in dejavnostih, povezanih s turizmom, so se oktobra sicer nadaljevala razmeroma ugodna gibanja, po podatkih o davčnem potrjevanju računov pa je bila prodaja tudi decembra nekoliko višja kot v enakih obdobjih v letih 2019 in 2020. Aktivnost v gradbeništvu, ki je v zadnjih mesecih po posameznih segmentih močno nihala, se je oktobra opazneje znižala. Po več mesecih rasti pa se je glede na predhodni mesec znižal prihodek v tržnih storitvah, najbolj v strokovno-tehničnih dejavnostih, prekinila pa se je tudi rast storitvene menjave. Zaradi nizke osnove v letu 2020 je bila aktivnost v večini gospodarskih dejavnosti na začetku zadnjega četrtletja medletno opazno višja in je presegala vrednosti pred začetkom epidemije. Še vedno pa za temi ravnmi zaostajajo predvsem dejavnosti, povezane s turizmom, in gradbeništvo. Negotovost, povezana s poslabšanjem epidemičnih razmer, je na splošno razpoloženje v gospodarstvu vplivala zlasti v začetku zadnjega četrtletja, v storitvenih dejavnostih pa vse do konca leta.
Raven zaposlenosti se je oktobra še zvišala
Razmere na trgu dela so bile ugodne tudi v zadnjem lanskem četrtletju. Zaposlenost, ki dosega najvišje ravni od začetka merjenja, se je oktobra še zvišala. Registriranih brezposelnih je bilo konec lanskega leta 65.969, opazno manj kot v enakem obdobju 2020 (24,4 odstotka) in 2019 (12,4 odstotka) in najmanj od novembra 2008. Ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, se je tekom lanskega leta znižalo tudi število dolgotrajno brezposelnih, ki pa je še vedno nekoliko višje kot pred začetkom epidemije.
Medletna rast plač se je od sredine lanskega leta do oktobra upočasnila, na kar je vplivalo predvsem prenehanje izplačevanja nekaterih dodatkov, povezanih z epidemijo, v javnem sektorju. Rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju je tudi oktobra ostala visoka. Ocenjujemo, da je k temu prispeval predvsem dvig minimalne plače na začetku leta, deloma pa tudi vračanje oseb, vključenih v interventne ukrepe, v zaposlitev in pomanjkanje delovne sile v nekaterih dejavnostih.
Krepitev inflacije v decembru
Inflacija se je decembra še okrepila in znašala 4,9 odstotka. K medletni inflaciji so največ prispevale višje cene energentov, deloma pa tudi cene trajnega in poltrajnega neenergetskega industrijskega blaga ter hrane. Višja rast cen je povezana z visokimi cenami surovin in energentov na svetovnih trgih ter težavami v dobavnih verigah, kar se prek uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev vse bolj preliva v domače cene življenjskih potrebščin.
Javnofinančni primanjkljaj je bil v 11 mesecih 2021 nižji kot v enakem obdobju leta 2020; predhodni podatki kažejo na njegovo zvišanje v decembru 2021. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v enajstih mesecih lani znašal 2,2 milijarde evrov in je bil za 0,3 milijarde nižji kot v enakem obdobju predhodnega leta, kar je odraz visoke rasti prihodkov in nižje rasti odhodkov. Rast prihodkov je bila posledica okrevanja gospodarske aktivnosti, zlasti domačega trošenja in ugodnejših razmer na trgu dela. Zaradi izteka veljavnosti številnih ukrepov, povezanih z blažitvijo posledic epidemije covida-19, se je v drugi polovici lanskega leta rast odhodkov upočasnila. Po preliminarni realizaciji se je decembra 2021 primanjkljaj državnega proračuna, ki predstavlja glavnino konsolidirane bilance, močno povišal in v letu 2021 znašal 3,1 milijarde evrov, vendar pričakovano ni dosegel ocen, narejenih v času priprave proračunskih dokumentov za leti 2022–2023 (3,9 milijarde evrov).
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.
