Švica ustanavlja banko, ki bo zasenčila vse v Evropi

V Švici se govori o novi banki, ki naj bi postala vodilni finančni gigant v celinski Evropi.
Fotografija: Največja evropska banka bo morda ustanovljena v Švici. FOTO: Maxx-Studio / Shutterstock
Odpri galerijo
Največja evropska banka bo morda ustanovljena v Švici. FOTO: Maxx-Studio / Shutterstock

Voditelji največjih švicarskih bank UBS in Credit Suisse raziskujejo možnost združitve, je poročal züriški Inside Paradeplatz. Če bodo pogajanja uspešna, bo združena banka postala največja v Evropi.
 
Glavni pobudnik projekta je predsednik upravnega odbora UBS Axel Weber, ki pričakuje, da bo predsedoval upravnemu odboru združene banke, predsednik uprave pa bo prišel iz Credit Suisse.
 
Weber pri projektu sodeluje s kolegom iz Credit Suisse Ursom Rohnerjem. Vodja UBS je o ideji združitve bank že razpravljal tudi s švicarskim finančnim ministrom Ulijem Maurerjem. Po navedbah virov objave je dogovor mogoče doseči do začetka naslednjega leta, do konca leta 2021 pa naj bi bilo skupno poslovanje že v teku.


Vir v svetovalnem podjetju Mckinsey je zagotovil, da bo združena banka »zasenčila vse, kar je do zdaj obstajalo v evropskem finančnem središču«, nova banka pa bo postala vodilni finančni gigant v celinski Evropi in bo konkurirala angloazijskim HSBC in ameriškim bankam. Na žalost lahko po združitvi pričakujemo zmanjšanje števila zaposlenih v bankah za 10 do 20 odstotkov, torej za najmanj 15 tisoč delovnih mest, pravi vir novinarja.
 
Leta 2018 je švicarski nadzorni organ pregledal finančna podjetja Credit Suisse in UBS, da bi preiskal domnevni bojkot mobilnih plačilnih sistemov Apple Pay in Samsung Pay. Uradniki za konkurenco so poskušali ugotoviti, ali banke posegajo v mobilne plačilne sisteme velikih tehnoloških podjetij, vendar na koncu niso dokazali nič.
 

Več iz rubrike

finance

Globalni razcvet financiranja mimo bančnega sistema

Inovativne peer-to-peer (P2P) finančne platforme postajajo vse bolj priljubljene spremljevalke posameznikov in podjetij doma in po svetu.

finance

Primanjkljaj in dolg države bosta še poskočila

Odhodki državnega proračuna bodo letos za 800 milijonov evrov višji, vlada pa tudi za 2022 predvideva višjo proračunsko porabo in višji primanjkljaj.

finance

IMF: Javne investicije v cepljenje proti covidu-19 se izplačajo

Javni izdatki, namenjeni pospešitvi proizvodnje cepiv in cepljenj proti covidu-19, bodo okrepili javne prihodke in gospodarsko rast, ocenjuje IMF.

finance

Hitrejše okrevanje razvitih ekonomij zvišuje nervozo trgov v razvoju

V zadnjih nekaj mesecih inflacijska pričakovanja spodbujajo številne okoliščine, ki spremljajo postpandemično okrevanje.

Komentarji: