Skrb vzbujajoče cene surovin in materialov

Kapitalski trgi v maju nadaljujejo s povečano nihajnostjo. Glavni dejavniki, ki najbolj vplivajo na dogajanje na trgih ostajajo nespremenjeni, se pa med vlagatelji krepi občutek, da bo po močni rasti v zadnjem letu iz teh nivojev precej težje rasti.

Čeprav tako fiskalna, kot monetarna politika ostajata zelo ohlapni in podpirata ekonomije ter kapitalske trge, pa novih podpornih ukrepov v luči umirjanja pandemije v naslednjih mesecih, ne gre pričakovati.

Na drugi strani so se umirila tudi pričakovanja o nenadnem koncu podpore in rasti obrestnih mer, saj centralne banke sporočajo, da makroekonomsko stanje ni dovolj dobro za kakršnokoli omejevanje ukrepov. Zato čez poletje ostajamo znotraj danih okvirjev. Ekonomije lahko pričakujejo vzpodbudo zaradi odprav omejitev v javnem življenju, skrbi pa rast cen vhodnih surovin, težave v nabavnih in logističnih verigah ter pomanjkanje delov v določenih panogah.

Inflacija, ki je zadnje tedne glavna tema pogovorov, bo svojo moč pokazala v prihodnjih mesecih. Ali je prehoden pojav ali pa bolj trajne oblike, pa ostaja odprta akademska debata. V njej obe strani uporabljata kopico dobrih argumentov, a kot vedno je napovedovanje prihodnosti precej težavno opravilo. Kar lahko z gotovostjo rečemo, je da so spremembe na vhodni strani industrijskih procesov, tj. cene surovin in materialov dosegle nivoje, ki so skrb vzbujajoči in lahko pomenijo resne inflacijske pritiske v prihodnosti. Tudi zato je kitajska država omejila špekuliranje na borzah in s tem vsaj začasno nekoliko ohladila zelo vročo panogo. A problem takih gasilskih akcij ostaja vedno enak. Ne spremenijo razlogov, zaradi česar so surovine sploh začele rasti.

Ker realne obrestne mere ostajajo zelo nizke oziroma pogosto negativne, denar še naprej sili v vse oblike naložb, ki surovine dražijo v papirni obliki (špekuliranje na borzah) ali pa direktno, z večjo porabo zaradi vlaganj v nepremičnine, investicije v infrastrukturo itd. Če k temu dodamo še politično negotovost, ne samo na relaciji Kitajska – ZDA in Evropa, ampak tudi manjše, a gospodarsko pomembne države (npr. volitve v Čilu, največjem proizvajalcu bakra na svetu prinašajo novo »ljudsko« oblast, ki napoveduje velike spremembe), potem je zmes potencialno zelo eksplozivna in prihodnost še bolj negotova. To smo lahko pretekli teden videli pri kripto naložbah, ko je največji podpornik postal nasprotnik, obenem pa so kitajske oblasti močno omejile rudarjenje in plačevanje. Popravek je ponekod presegel 50 odstotkov. S tem še bolj do izraza prihaja ena izmed osnovnih predpostavk varčevanja ali vlaganje. Ne nosite vseh jajc v eni košari, pa naj bodo to depoziti, zaradi potencialno grozeče inflacije, ali pa kripto imetje, zaradi vprašljive notranje vrednosti in posledično ogromne nihajnosti.


Tehnološke delnice so še naprej segment trga, kjer se bije inflacijska bitka. Visoka inflacija bi ta segment, ki je najbolje izkoristil poceni denar in je posledično najvišje ovrednoten, močno prizadela. Zato smo pretekli teden videli nadaljevanje korekcije, ki se je konec tedna in v začetku novega obrnila v zeleno, saj so se vlagatelji umirili. Ta nestabilnost v občutkih vlagateljev, ki se na trgu odraža z višjo nihajnostjo, je pokazatelj velike razdvojenosti, ki vlada trgu. Investitorji vedo, da so vrednotenja visoka in da stanje trga ter razmere v svetu narekujejo previdnost, a negativne realne obrestne mere ne ponujajo nikakršne alternative. V tej zgodbi je trenutna zmagovalka Evropa, z večjim deležem podjetij, ki so bolj odporna na inflacijo oz. strah pred njo.

Finance, industrija, materiali so panoge, ki se trenutno v ospredju. Celo najbogatejši Zemljan ni več Amazonov Bezos, ampak največji proizvajalec luksuznih dobrin Arnault. To kaže na delni zasuk globalnih trgov, ki se v trenutnem okolju lahko nadaljuje še nekaj mesecev. Jeseni, ko bomo dobili jasnejšo sliko o inflacijskih pričakovanjih, pa bo morala ena stran popustiti.

Velika rotacija, čeprav nekoliko upehana, ima še nekaj prostora. Še posebej, če največja svetovna gospodarstva udejanjijo skupno minimalno obdavčitev globalnih podjetij. Ta teden je v nenavadno složnem tonu več držav sporočilo, da so blizu dogovora o 15-odstotni minimalni davčni stopnji. To bo najmočneje prizadelo ravno tehnološka in ameriška podjetja, ki so postala strokovnjaki davčne optimizacije. Ne pozabimo, v 2017 in 2018 je bilo pomembna komponenta rasti na trgih ravno znižanje ameriških davčnih stopenj. Obrat trenda lahko prinese tudi korekcijo na trgih.

V pozitivnem tonu omenimo prodajo evropskih, še posebej nemških avtomobilistov, ki pospešeno osvajajo trg električnih vozil. Volkswagen je v Evropi dosegel že 33-odstotni delež v maju in Tesla trenutno na vseh trgih beleži močno znižanje tržnih deležev. Vrednotenja ostajajo najprivlačnejša v segmentu zdravstva, a zaradi različnih razlogov panoga še naprej ostaja nezanimiva za vlagatelje, na drugi strani pa se po zelo dobrih rezultatih in močni rasti cen elektrike, še posebej v Evropi, prebuja panoga oskrbe.

Med regijami poleg že omenjene Evrope ostajajo privlačne kitajske delnice, ki so še naprej v fazi korekcije, a vrednotenja postajajo zelo zanimiva. Za dolgoročno naravnanega vlagatelja so to zanimivi nakupni nivoji. Dolar še naprej kaže znake šibkosti, a močnejšega premika ni za pričakovati.

Nasvet za vlagatelje

Pandemija, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank, inflacijska pričakovanja ter geopolitika krojijo borzne trge. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma tudi po zadnjih rezultatih ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih ter strahu pred inflacijo, vlagatelji ostajajo previdni.

Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijska pričakovanja, mizerni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Slednjega je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar.

Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer bo odpiranje ekonomij po pandemiji močno okrepilo ekonomsko dinamiko ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje.

Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo, dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje.

Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna malo večja previdnost, Kitajska, ki je po zadnji korekciji prišla v območje, ki je zanimivo za nakupe in zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope.


Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti previdnost ni odveč. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja.

Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje.

Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t. i. ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende, kar se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.