Se trg lahko moti ali je to nova normalnost?

V Ukrajini še vedno divja vojna in Evropa se sooča z obsežno humanitarno in gospodarsko krizo. In čeprav obstaja nek pregovor, ki pravi, da imajo trgi vedno prav, se Carsten Brzeski, ekonomist in nekdanji član Evropske komisije ter nizozemskega ministrstva za finance, ne strinja. Meni, da so »finančni trgi zavedeni« in da »trenutno ni kakršne koli vrnitve h kakršni koli normalnosti«.

Trgi nimajo vedno prav

Finančni trgi kažejo, da se vračamo v neko normalno stanje, kljub divjanju vojne v Ukrajini. »Mislim, da se motijo. Evropa se sooča s humanitarno in gospodarsko krizo, ki ima posledice tudi za preostali svet. Ne, to ni vrnitev v normalno stanje,« je na spletnem portalu ING Think zapisal Brzeski, ki je trenutno globalni vodja makroekonomskega oddelka za raziskave družbe ING.

»Vojna v Ukrajini poteka že peti teden in zdi se, da so se finančni trgi vrnili v nekakšno normalnost, saj se delniški trgi izboljšujejo, ruski rubelj pa se je skoraj vrnil na predvojno raven,« je pojasnil Brzeski. In čeprav nek pregovor pravi, da imajo trgi vedno prav, je nekdanji član Evropske komisije prepričan, da tokrat temu ni tako. Meni, da se bodo posledice vojne in sankcij šele začele razkrivati ter bodo še dolgo vplivale na svetovno, zlasti pa na evropsko gospodarstvo.

»Čeprav vsi iščejo smernice za oceno globalnih gospodarskih posledic vojne, je takšno gotovost preprosto nemogoče dati,« je zapisal Brzeski in nadaljeval: »Če kaj, sta zadnji dve leti pandemije pokazali, da ekonomski modeli ne morejo natančno napovedati gospodarskih posledic dogodka brez primere.« Edino, kar lahko modeli in ekonomisti trenutno storijo, je, da opišejo in analizirajo kanale, po katerih vojna v Ukrajini lahko vpliva in bo vplivala na svetovno gospodarstvo.

Evropsko gospodarstvo na udaru

Evropa je zaradi vojne še posebej izpostavljena tveganju, da izgubi mednarodno konkurenčnost. Za celino je vojna veliko večja sprememba, kot je bila kdaj koli pandemija, meni ekonomist nemškega rodu. »Ne govorim samo o varnostnih in obrambnih politikah, ampak predvsem o celotnem gospodarstvu. Evroobmočje zdaj doživlja negativne posledice svojega temeljnega gospodarskega modela, torej izvozno usmerjenega gospodarstva z velikim industrijskim zaledjem in večjo odvisnostjo od uvoza energije.«

Vsekakor je imelo koristi od globalizacije in delitve dela, zdaj pa mora pospešiti zeleni prehod in energetsko neodvisnost ter hkrati povečati izdatke za obrambo in financiranje tekočih naložbenih pobud za izboljšanje digitalizacije in izobraževanja, pojasnjuje Brzeski in dodaja: »To je precejšen izziv. Vendar je to izziv, ki je lahko uspešen in dejansko mora uspeti.«

Če in ko se bo to zgodilo, bo Evropa v dobrem položaju, vendar bo pritisk na finance in dohodke gospodinjstev še naprej velik, dokler ji to ne bo uspelo. Dobički podjetij pa bodo medtem ostali visoki. Vojna namreč poteka v ključnem evropskem območje za pridelavo žita in koruze.

»Cene hrane se bodo dvignile na raven, kakršne še ni bilo. Višja inflacija v razvitih gospodarstvih bi lahko pomenila vprašanje življenja in smrti v gospodarstvih v razvoju. […] Finančni trgi so zavedeni. Trenutno ni kakršne koli vrnitve h kakršni koli normalnosti.«