Fed je potrdil prvo zvišanje obrestne mere, sledilo jih bo še več

V sredo, 16. marca, je potekalo zasedanje Odbora za odprti trg ameriške centralne banke (FOMC), na katerem so člani v skladu s pričakovanji finančnih trgov prvič po treh letih zvišali obrestne mere za 0,25 odstotka.

Dvig obrestnih mer prihaja kot odziv na naraščajočo inflacijo, v letošnjem letu pa naj bi jih sledilo še šest; predvidoma po vsakem od preostalih šestih zasedanj. Fed se je zviševanja lotil postopno in previdno, da ne bi nehote zatrl gospodarsko rast.

Do konca leta se bo obrestna mera še precej zvišala

Fed je sicer od začetka pandemije obrestne mere držal nekoliko nad ničlo, z včerajšnjim dvigom pa se bo obrestna mera zdaj gibala v razponu od 0,25 do 0,5 odstotka. Predstavniki Feda so navedli, da bo do zvišanja obrestnih mer prišlo ob počasnejši gospodarski rasti v letošnjem letu. Zvišanje obrestne mere je bilo sicer odobreno le z enim glasom proti, predsednik Feda v St. Louisu James Bullard je namreč želel zvišanje za 0,5 odstotka.

Ker je odbor FOMC predvidel zvišanja na vsakem od preostalih šestih letošnjih zasedanjih, naj bi do konca leta obrestne mere znašale 1,9 odstotka. To je za celo odstotno točko več, kot je bilo predvideno na decembrskem zasedanju. Odbor predvideva še tri zvišanja v letu 2023, nato pa nobenega v naslednjem letu.

FOMC je v izjavi po zasedanju zapisal, da tudi »predvideva, da bo nadaljnje zviševanje v ciljnem razponu primerno«. Ob obravnavi skoraj 9000 milijard dolarjev vredne bilance stanja Feda, ki jo sestavljajo predvsem zakladni in hipotekarni vrednostni papirji, ki jih je kupil v preteklih letih, je bilo v izjavi zapisano: »Poleg tega odbor pričakuje, da bo na prihodnjem zasedanju začel zmanjševati svoja imetja zakladnih vrednostnih papirjev ter agencijskih dolžniških in agencijskih hipotekarnih vrednostnih papirjev.«

Predsednik Feda Jerome Powell je na novinarski konferenci po zasedanju namignil, da bi se zmanjšanje bilance lahko začelo maja, in dejal, da bi bil ta proces lahko enakovreden še enemu letošnjemu zvišanju obrestnih mer, navaja CNBC. »Pozorni smo na tveganja nadaljnjih pritiskov na zviševanje inflacije in inflacijskih pričakovanj,« je dejal Powell in pojasnil: »Odbor je odločen, da bo sprejel potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev stabilnosti cen. Ameriško gospodarstvo je zelo močno in je dobro pripravljeno, da se spopade s strožjo denarno politiko.«

Fed je spremenil smer svoje politike

Fed je v prvih dneh pandemije znižal obrestno mero za zvezna sredstva, da bi preprečil zaprtje, ki je ohromilo ameriško gospodarstvo in finančne trge ter 22 milijonov Američanov poslalo na rob brezposelnosti. Toda nešteto sinhronih dejavnikov je Fed prisililo, da se je odločil za inflacijo, stanje, ki so ga oblikovalci politike lani sicer označili kot »prehodno«.

Trenutni trend rasti cen, ki je v 12 mesecih najhitrejši v zadnjih 40 letih, je posledica povpraševanja, ki daleč presega zmogljivosti dobavne verige, ki ostajajo ohromljene, čeprav v manjši meri kot v času pandemije. Inflacijski skok je sovpadel z davčnimi in monetarnimi spodbudami brez primere, v vrednosti več kot 10.000 milijard ameriških dolarjev. Vojna v Ukrajini je sovpadla z rekordnim zvišanjem cen nafte, kar pa se je v zadnjih dneh nekoliko umirilo.

Glede na indeks cen življenjskih potrebščin (CPI), ki meri široko košarico blaga in storitev, so se cene v ZDA na letni ravni zvišale za 7,9 odstotka. Največje breme so predstavljali energenti, saj so se cene bencina v 12-mesečnem obdobju zvišale za 38 odstotkov, navaja CNBC.

Sicer pa so k višji inflaciji v ZDA prispevale tudi cene oblačil, ki so se v zadnjem letu zvišale za 6,6 odstotka, stroški popravil motornih vozil, ki so se povečali za 6,3 odstotka, cene letalskih vozovnic so poskočile za 12,7 odstotka, stroški najema stanovanja, ki predstavljajo skoraj tretjino indeksa CPI, so se v zadnjih mesecih močno zvišali in so se na letni ravni povečali za 4,8 odstotka.