Evroobmočje kljub naraščajočim cenam pospešeno okreva
Zaradi pandemije covida-19 in zastojev v dobavnih verigah so močno poskočile cene energentov in surovin, kar je med drugim glavno gonilo povišane inflacije. Kljub temu pa je nedavna raziskava pokazala, da je gospodarsko okrevanje v evroobmočju v februarju dobilo nov zagon. Sprostitev omejitev, ki so bile namenjene preprečevanju širjenja covida-19, je namreč spodbudilo prevladujočo storitveno industrijo v bloku, čeprav so se potrošniki soočili z rekordno rastjo cen.
Gospodarstvo evroobmočja se prebuja iz zimskega spanja
»Februarski PMI indeks v evroobmočju kaže, da se aktivnost po zimski šibkosti, povezani s pandemijo, dobro obnavlja,« je dejal Andrew Kenningham iz podjetja Capital Economics. »Potem ko je gospodarstvo evroobmočja v zadnjem četrtletju 2021 ponovno doseglo raven pred pandemijo, se bo v prvem četrtletju letošnjega leta verjetno širilo z razumno hitrostjo, v naslednjih dveh četrtletjih pa bi se moralo pospešiti, saj se bo stanje v turizmu, na področju potovanj in v gostinstvu normaliziralo.«
PMI indeks za storitveno industrijo se je z vrednosti 51,1 povzpel na 55,8, kar je petmesečno najvišje število in presega vse napovedi v anketi agencije Reuters, ki je napovedovala le skromno rast na 52. Vse, kar je nad 50, sicer pomeni rast.
Povečanje povpraševanja po storitvah je spodbudilo poslovno aktivnost v nemškem zasebnem sektorju na šestmesečno najvišjo vrednost, medtem ko je bila v Franciji rast močnejša od pričakovane, k čemur je pripomoglo izboljšanje razmer v povezavi z boleznijo covid-19.
Optimizem se je povečal
S ponovnim odprtjem gospodarstva in upanjem, da so najhujše posledice pandemije že mimo, se je optimizem povečal na vseh področjih. Povzpel se je tudi indeks poslovnih pričakovanj v storitvenih dejavnostih. »Spodbudni so bili tudi kazalniki, usmerjeni v prihodnost, saj se je razpoloženje za leto vnaprej februarja povečalo na najvišjo raven po juniju 2021,« je dejal Ricardo Amaro iz podjetja Oxford Economics.
»Zaradi šibkega začetka leta bo rast BDP v evrskem območju v prvem četrtletju verjetno ostala skromna, vendar se današnji rezultati PMI ujemajo z našo napovedjo, da se bo v drugem četrtletju nadaljevala solidna rast,« je za Reuters pojasnil Amaro. Do gospodarskega okrevanja je prišlo kljub temu, da so se skupne cene, ki jih zaračunavajo podjetja, zvišale najhitreje, odkar je IHS Markit konec leta 2002 začel zbirati te podatke.
Inflacija v evroobmočju je januarja dosegla rekordno vrednost, Evropska centralna banka (ECB) pa je pod vse večjim pritiskom, da zaostri monetarno politiko. Anketa agencije Reuters je prejšnji teden pokazala, da bo banka dvignila depozitno obrestno mero v drugi polovici letošnjega leta in ne bo čakala do leta 2023, kot je bilo sprva pričakovano.
»PMI indeks kaže, da bi lahko bil zimski upad gospodarstva precej blažji od pričakovanega, pritiski na trgu dela se še naprej krepijo, zaradi sekundarnih učinkov pa so trenutno cenovni pritiski širši,« je dejal Bert Colijn pri nizozemski multinacionalni korporaciji ING in dodal: »Pričakujemo, da bo to še povečalo pritiske pred marčevskim zasedanjem Evropske centralne banke.«
Več iz rubrike
Slovenski junak trajnosti je postalo podjetje Pribinovina
Zmagovalci Generalijevega natečaja SME EnterPRIZE za bolj trajnostno gospodarstvo.
Nadzornemu svetu NLB se je pridružil Luka Vesnaver
Štiriletni mandat je je nastopil 30. septembra, po pridobitvi soglasja Evropske centralne banke, so sporočili iz NLB.