Kako so povezani inflacija in dvigi obrestnih mer?

Inflacija in višanje obrestnih mer sta dva ključna izraza, ki ju lahko v zadnjih časih slišimo vse bolj pogosto. Pa razumemo povezavo med njima oziroma zakaj bi jo sploh morali? V nadaljevanju članka si bomo pogledali, kako naj bi - vsaj v teoriji - zviševanje obrestnih mer vplivalo zniževanje visoke stopnje inflacije. Čeprav smo o tem že večkrat pisali, je razumevanje te povezave ključno za dojemanje trenutnega dogajanja v gospodarstvu.

Dvig obrestnih mer po dolgem času

Fed bo letos prvič po letu 2018 zvišal obrestne mere, da bi se odzvala na najhujšo inflacijo v 40 letih, ki jo je spodbudila pandemija covida-19. Potrošniki, ki so jih že prizadele višje cene, se morda sprašujejo, kako bo to pomagalo ohladiti naraščajoče stroške. »Tipični potrošniki to zelo težko razumejo, saj vidijo tako hiter dvig cen, ki je tako neznan velikemu delu našega prebivalstva, ki še ni doživel tolikšne stopnje inflacije,« je dejala Tara Sinclair iz podjetja Indeed Hiring Lab.

Fed ima sicer nekaj glavnih ciljev, na katere se osredotoča na področju gospodarstva: skrb za čim večjo stopnjo zaposlenosti, ohranjanje stabilnih cen in zmerne dolgoročne obrestne mere, navaja CNBC. Na splošno si centralna banka prizadeva ohranjati inflacijo na ravni okoli dveh odstotkov letno. Glavno orodje, s katerim se Fed (in druge centralne banke po svetu) lahko bori proti inflaciji, so obrestne mere.

To počne tako, da določa kratkoročno obrestno mero za komercialne banke, te pa jo nato prenesejo na potrošnike in podjetja. Ta obrestna mera vpliva na vse; od obresti na kreditne kartice do hipotekarnih in avtomobilskih posojil, zaradi česar se zadolževanje podraži. Po drugi strani se s tem višajo tudi obrestne mere na visoko donosnih varčevalnih računih. V teoriji naj bi se zaradi višjih obrestnih mer gospodarstvo upočasnilo, s čimer naj bi se zmanjšala inflacija, vendar so centralne banke pri tej potezi izjemno previdne.

»Fed obrestne mere po potrebi uporablja kot pedal za plin ali zavoro gospodarstva,« pojasnjuje Greg McBride, glavni finančni analitik pri Bankrate. »Ob visoki inflaciji lahko zvišajo obrestne mere in s tem zavirajo gospodarstvo, da bi obvladali inflacijo.« V bistvu želi Fed podražiti zadolževanje, da bi potrošniki in podjetja odlašali z naložbami, s čimer bi se zmanjšalo povpraševanje in bi se cene ponovno uravnavale, povzema CNBC.

Kje se lahko zalomi?

Ta poteza bi lahko imela tudi sekundarni učinek, saj bi ublažila težave v dobavni verigi, kar je eden od glavnih razlogov za trenutno rast cen, je dejal McBride. Glavna skrb ekonomistov je, da bo Fed prehitro zvišal obrestne mere in preveč zmanjšal povpraševanje ter tako upočasnil gospodarsko okrevanje.

To bi lahko povzročilo višjo stopnjo brezposelnosti, če bi podjetja prenehala zaposlovati ali celo pričela odpuščati delavce, da bi se »obdržala na površju«. Če bo Fed res pretiraval z zviševanjem obrestnih mer, bi lahko celo potisnil gospodarstvo nazaj v recesijo, s čimer bi ustavil in obrnil dosedanji napredek. Vendar učinki zviševanja obrestnih mer na gospodarstvo niso takojšnji, zato centralne banke in povezani odbori pozorno spremljajo gospodarske podatke, da bi se odločili, koliko in kako pogosto dvigovati obrestne mere.

Fed je nakazal, da obrestne mere prvič verjetno zvišal marca letos. Kolikšno bo to prvo zvišanje in kaj mu bo sledilo, še vedno ni jasno. Trgi predvidevajo, da se bodo obrestne mere marca zvišale za 0,5 odstotka, vendar glede nadaljnjih zvišanj niso dosegli soglasja, navaja CNBC. Seveda je cilj Feda postopno zviševanje obrestnih mer, tako da se bo gospodarstvo upočasnilo ravno toliko, da se bodo cene znižale, ne da bi se pri tem preveč povečala brezposelnost.

Kako pa namerava v povezavi z visoko inflacijo postopati ECB?

Predsednica ECB Christine Lagarde se je nedavno v Evropskem parlamentu soočila z nasprotovanjem konservativnih zakonodajalcev, ki so kritizirali zeleno strategijo ECB kot »odvračanje pozornosti« od njene dolžnosti obvladovanja inflacije, je poročal Reuters.

Lagardova je pridružitev boju proti podnebnim spremembam postavila za svoj ključni cilj, ECB pa se je lani zavezala, da bo okolje bolj upoštevala pri ključnih političnih odločitvah, kot je na primer izbira obveznic, ki jih bo kupila v okviru svojega več tisoč milijard evrov težkega programa spodbud. Toda poslanci nekaterih evropskih strank so se uprli temu, kar so videli kot poseganje na področje politike, ki presega pristojnosti ECB, zlasti v času, ko je inflacija visoka.

»Glavni mandat ECB je zagotavljanje stabilnosti cen, pri čemer ECB trenutno ne opravlja dobrega dela,« je v izjavi, poslani po elektronski pošti, za agencijo Reuters dejal nemški zakonodajalec Markus Ferber. »Vse drugo, kot je 'zeleni premik', je preprosto odvračanje pozornosti od uresničevanja tega primarnega mandata.«

Kot smo že pisali, nekateri člani Sveta Evropske centralne banke pričakujejo, da bo ECB obrestne mere sicer zvišala v zadnjem četrtletju letošnjega leta. Lagardova je 7. februarja dejala, da v evroobmočju ni potrebe po velikem zaostrovanju denarne politike, saj naj bi se inflacija zmanjšala in bi se lahko ustalila okoli dveh odstotkov.