Rekordno visoka inflacija v evroobmočju, edino Slovenija izstopa

Inflacija v evroobmočju je marca, glede na prva poročila, narasla na 7,5 odstotka in tako dosegla še eno rekordno vrednost. Vendar pa inflacija svojega vrhunca verjetno ne bo dosegla še nekaj mesecev, kar povečuje pritisk na Evropsko centralno banko (ECB), da obrzda pobegle cene, čeprav se rast močno upočasnjuje.

Predsednik nemške centralne banke poziva k pravočasnemu ukrepanju ECB. K zvišanju obrestnih mer sta sicer ECB letos že pozvala guvernerja centralnih bank Avstrije in Nizozemske.

Glavni krivec je očiten

Vladna agencija Eurostat je v petek, 1. aprila, sporočila, da se je rast cen življenjskih potrebščin v 19 državah, ki si delijo evro, februarja pospešila s 5,9 odstotka na 7,5 odstotka. To je precej več od pričakovanih 6,6 odstotka, saj so vojna v Ukrajini in sankcije proti Rusiji dvignile cene goriva in zemeljskega plina na rekordno visoko raven.

Čeprav so glavni krivec za tako visoko rast višje cene energentov, je inflacija cen hrane, storitev in trajnih dobrin presegla 2-odstotni cilj ECB, kar je še en dokaz, da je rast cen vse širša in ni le odraz dražje nafte. Ker je ECB v zadnjem letu vztrajno podcenjevala inflacijo, bo podatek šokiral oblikovalce politik, med katerimi nekateri že pozivajo k strožji politiki, da se visoka rast cen ne bi utrdila, poroča Reuters.

»Podatki o inflaciji govorijo sami zase,« je včeraj dejal Joachim Nagel, predsednik nemške centralne banke Bundesbank in dodal: »Denarna politika ne bi smela zamuditi priložnosti za pravočasne protiukrepe.« Guvernerji centralnih bank Avstrije in Nizozemske so letos sicer že pozvali k zvišanju obrestnih mer, saj so zaskrbljeni, da hitra rast cen postaja široko zasidrana, kar je argument, ki ga podpirajo osnovni podatki iz petkove objave.

Inflacija, ki ne vključuje nestanovitnih cen hrane in goriva, ki jih ECB pozorno spremlja, se je z 2,9 odstotka povečala na 3,2 odstotka, medtem ko je ožji kazalnik, ki prav tako ne vključuje alkohola in tobačnih izdelkov, z 2,7 odstotka poskočil na tri odstotke. Vsako zmanjšanje dobave ruskega plina bi se hitro preneslo tudi na odjemalce, kar bi zvišalo cene, čeprav vlade uvajajo ukrepe subvencioniranja, da bi nadomestile del stroškov.

V Sloveniji pa je bila inflacija, predvsem zaradi vladnega ukrepa za zamrznitev izplačevanja določenih dajatev na elektriko, marca podpovprečna, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA). Dosegla je namreč šest odstotkov in bila glede na februar nižja za eno odstotno točko. Mesečna stopnja inflacije v območju z evrom je medtem marca dosegla 2,5 odstotka. V Sloveniji so se medtem cene na mesečni ravni celo znižale za 0,4 odstotka. To je edino mesečno znižanje v EU.

ECB pred zahtevno dilemo

Glavni ekonomist ECB Philip Lane je priznal, da je inflacija zelo visoka, vendar je dejal, da so na delu nasprotne sile in da si mora centralna banka evroobmočja vzeti čas za analizo podatkov. »Imamo energetski šok, možnost sekundarnih učinkov, ki zvišujejo inflacijo,« je Lane pojasnil za televizijo CNBC. »Po drugi strani pa bodo slabše razpoloženje, dejstvo, da bodo realni dohodki trpeli zaradi visokih cen energentov, zlasti v obdobju enega do dveh let, negativno vplivali na inflacijske obete.«

Vse to postavlja ECB pred težko dilemo glede prilagajanja svoje politike. Njena glavna naloga je, da inflacijo zniža na dva odstotka, vendar bi zaostrovanje politike zdaj pomenilo tveganje, da se bo sesulo gospodarstvo, ki se že tako ali tako spopada s posledicami vojne v sosednji državi in še vedno prisotnimi posledicami pandemije covida-19.

ECB ocenjuje, da je bila rast v prvem četrtletju pozitivna, vendar komajda, medtem ko bo rast v drugem četrtletju skoraj ničelna, saj visoke cene energentov zmanjšujejo potrošnjo in škodujejo naložbam podjetij. Visoke cene energentov tradicionalno zavirajo rast in bodo tako dejansko vplivale na inflacijo, ko bo takojšnji skok minil, kar povečuje tveganje, da bo rast cen pozneje spet padla pod ciljno raven, navaja Reuters.

Vendar ECB visoke inflacije ne more ignorirati, še posebej, ker pravi, da je do vrhunca inflacije še tri do štiri mesece. Trg dela v evrskem območju je najtesnejši v zadnjih desetletjih, zato je inflacija plač, ki je predpogoj za trajno rast cen življenjskih potrebščin, že v pripravi. Neukrepanje ECB pa bi prav tako povečalo inflacijska pričakovanja, zaradi česar bi bila rast cen verjetno trajnejša.

Možen kompromis bo, da bo centralna banka evroobmočja letos še zaostrila denarno politiko, vendar z najmanjšimi koraki. Trgi zdaj ocenjujejo, da bo do konca leta prišlo do zvišanja obrestnih mer za 60 bazičnih točk, vendar so oblikovalci politik bolj previdni, saj nobeden od njih ni pozval k tako velikim korakom. Obstaja pa tveganje, da bi velika inflacijska presenečenja prisilila ECB k hitrejšemu zaostrovanju in poznejšemu, morda prepoznemu, ukrepanju.