Varčevanje najbogatejših potiska nižji sloj globoko v dolgove

Kmalu po razglasitvi koronavirusne pandemije, je hollywoodski mogotec David Geffen objavil fotografijo svoje 590 milijonov dolarjev vredne jahte na socialnih omrežjih. Ob fotografiji je zapisal, da se na Grenadinih izogiba virusa in vsem zaželel, da ostanejo varni. Fotografija je na socialnih omrežjih naletela na ogorčenje in pokazala, kakšen prepad zeva med najbogatejšimi in osebami iz nižjih dohodkovnih razredov. Milijone ljudi je obtičalo doma ali pa so tvegali svoje življenje za opravljanje nujnih poklicev, medtem ko so bogati uživali na svojih jahtah ob tropskih otočjih.

Milijoni, ki ne pridejo v obtok

 
Profesor ekonomije na univerzi v Chicagu, Amir Sufi, meni, da jahta sploh ni takšen problem, navaja ChicagoBoothReview. Navsezadnje je jahta del resnične ekonomije in 590 milijonov dolarjev, ki jih je Geffen spravil v obtok, je imelo večkraten pozitiven učinek na širšo ekonomijo. Skrbeli naj bi nas milijoni, ki nikoli ne pridejo v obtok in tisto, kar bogati dejansko počnejo, pojasnjuje Sufi.
 

Bogati ne zapravljajo

 
V zadnjem obdobju, premožni več varčujejo. Nekateri ekonomisti so mnenja, da varčevanje vodi do produktivnih investicij, toda Sufi, Atif Mian in Ludwig Straub zadevo argumentirajo drugače. Mian je sicer profesor ekonomije, javne politike in financ na univerzi v Princetonu, Straub pa pomožni profesor na Harvardski univerzi, z doktoratom iz ekonomije.
 
Njihova raziskava izpostavi začaran krog, kjer naj bi prihranki (enega) odstotka najbogatejših napajali dolgove in negativno varčevanje (poraba je večja od dohodka) ostalih 90 odstotkov ljudi, kar naj bi vodilo do dodatnega dohodka najbogatejših.

V raziskavi so torej ugotovili, da naj bi presežki prihrankov (t. i. mrtev denar) bogatih in njihova vloga pri financiranju slabega dolga in negativnega varčevanja, vodili do nestabilnosti finančno šibkejših in tudi širše ekonomije. Slab oziroma neproduktiven dolg naj bi bil tisti, ki ne doprinaša k ustvarjanju prihodkov, denimo avtomobil ali pohištvo.
 

Presežki prihrankov

 
Leta 2005, je Ben Bernanke, takrat bodoči predsednik Ameriške centralne banke (Fed), v nekem nagovoru opozoril na globalni presežek prihrankov. Bernanke je povedal, da deficit ameriškega proračuna, ki je takrat znašal šest odstotkov državnega prihodka, ni povzročila ameriška zapravljivost, temveč globalno varčevanje. Države, kot so Kitajska, Koreja in Venezuela, naj bi povečano varčevale in nato raje vlagale v tuje industrializirane države, kot pa v domače gospodarstvo.
 
Bernanke meni, da naj bi tuji prilivi pomagali napihniti cene delnic in zatrli dolgoročno obrestno mero, kar naj bi povečalo zadolževanje, predvsem za nepremičnine. Tuji prilivi naj bi prav tako krepili dolar in posledično zmanjšali izvoz in povečali uvoz ter tako pripomogli k nestabilnemu ameriškemu trgovanju.
 

Več varčevanja, manj investiranja

 

Foto: Reuters

Chicago Booth Review pojasnjuje, da bi bili v idealnih razmerah vsi ti prihranki namenjeni produktivnemu investiranju, denimo raziskave in razvoj, praktično usposabljanje, nove ceste ali celo nove jahte. Torej investicije, ki bi spodbudile rast in razvoj ekonomije. Toda Mian, Straub in Sufi ugotavljajo, da so, od leta 2000 do 2016, povprečni letni prihranki zgornjega odstotka najbogatejših presegali povprečne letne domače investicije. Kar pomeni, bogati so še bolj varčevali, vlaganje v produktivne investicije pa je upadlo.
 

Kako torej najbogatejši vplivajo na nižji sloj?

 
Dolgovi 90 odstotkov ljudi z dna dohodkovne lestvice so v veliki meri postali finančno sredstvo ljudi, ki so v najvišjem enem odstotku. Podatki raziskave so pokazali, da naj bi posojevalci posredno uporabili prihranke bogatih za financiranje posojil, kar naj bi omogočilo okoriščanje bogatih na račun odplačevanja dolgov posojilojemalcev, razlaga Sufi in ponazori s primerom:
 


Premožni se ne umikajo produktivnim investicijam z zlobnim namenom, da bi povečevali dolg gospodinjstev in države, pravijo raziskovalci. Veliko bogatih prispeva ogromne količine denarja v razvoj ekonomije in dobrodelne namene. Denar, ki ga ne zapravijo, pa želijo oplemenititi, razlaga Sufi in dodaja: »Nekateri preprosto ne morejo zapraviti toliko, kolikor zaslužijo.«