Predlog o obdavčitvi virtualnih valut roma v DZ; to so ključne točke

Vlada je na včerajšnji seji sprejela predlog zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut, ki uvaja obveznost plačevanja davka od vrednosti unovčenih virtualnih valut. Predlaga petodstotno davčno stopnjo na vrednost unovčenih virtualnih valut nad zneskom 10.000 evrov letno. Vlada predlog pošilja v obravnavo državnemu zboru (DZ) in predlaga sprejemanje po nujnem postopku.

V nadaljevanju si bomo pogledali praktičen primer izračuna obdavčitve, katere so ključne točke predloga zakona in kaj o predlogu meni Nena Dokuzov iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), sicer pa tudi vodja Projektne skupine za novo ekonomijo in blockchain tehnologijo.

Administrativno enostaven in razumljiv način

Vlada je v sporočilu za javnost poudarila, da predlog zakona ureja obdavčitev unovčevanja virtualnih valut »na administrativno enostaven in razumljiv način«, obenem pa prinaša zagotovitev javnofinančnih prihodkov iz naslova take obdavčitve, povzema Slovenska tiskovna agencija (STA). Zakonska ureditev tega področja bo po njihovih besedah pripomogla h konkurenčnejšemu položaju Slovenije na področju obdavčitve virtualnih valut.

Slednje naj bi veljalo zlasti v luči vedno bolj negotovih razmer na svetovnih finančnih trgih, kjer virtualne valute pridobivajo na pomenu, s tem pa se višajo tudi »oportunitetni stroški«, ki jih država nosi zaradi neažurne obdavčitve tega novega vira davčnih prihodkov, so zapisali v sporočilu za javnosti.

Poglejmo si torej nekaj ključnih točk predloga zakona, sicer pa lahko obsežno verzijo najdete TUKAJ. Poleg tega smo o tem že pisali, ko je ministrstvo za finance 4. februarja v javno obravnavo poslalo nov predlog Zakona o davku od virtualnih valut, med katere seveda spadajo tudi kriptovalute.

Sicer pa Dokuzova iz MGRT-ja meni, da je »zakon zelo enostaven«. »Je prvi poskus urejanja kripto področja in z vidika obdavčitve lahko pomeni pravno varnost in 'enakost' za vse. Področje digitalnih oziroma virtualnih financ je dosti širše in bo še veliko dela. Je pa to pogumna poteza Fursa, da se je tega lotil, saj je realno ocenil, kaj se obdavči in kaj se izvzame glede na naravo žetonov,« je za Svet kapitala pojasnila Dokuzova.

Dodala je še, da se bodo s tem tudi administrativne ravni v državi bolje seznanile z blockchain tehnologijo in jo bolje razumele, ter da »bomo v nadaljevanju lažje implementirali tudi drugo zakonodajo s tega področja na hitrejši in bolj učinkovit način«.

Ključne točke predloga zakona

Osnova za davek se določi tako, da se od seštevka vrednosti vseh unovčenj virtualnih oziroma kriptovalut v koledarskem letu odšteje znesek oprostitve v višini 10.000 evrov, davek pa se plačuje po petodstotni stopnji. Zavezanec za davek je fizična oseba, zakon se torej ne uporablja za pravne osebe ali podjetnike, ki imajo virtualno valuto evidentirano med sredstvi dejavnosti.

Pri fizični osebi, ki kupuje in prodaja virtualno valuto v svojem imenu in za svoj račun, se ne šteje, da opravlja dejavnost, ne glede na število opravljenih transakcij. Torej lahko opravi na tisoče transakcij, pa ne bo obdavčena, kot če opravlja dejavnost, denimo po dohodninski lestvici. Pogoj je, da trguje zase in za svoj račun.

Davčna obveznost nastane v trenutku unovčenja virtualne valute, razen v primeru dokazane izgube. Kot omenjeno, davčna obveznost ne nastane in davčni obračun se ne predloži, če skupni znesek unovčenja virtualne valute v koledarskem letu ne presega 10.000 evrov.

V primeru, da je zavezanec za davek pri unovčenju virtualne valute ustvaril izgubo, mora to izgubo, ki jo prikaže v davčnem obračunu, davčnemu organu dokazati, torej mora hraniti dokumentacijo, podatke o transakcijah, in sicer 10 let od dneva unovčenja virtualne valute, in to v fizični ali elektronski obliki.

Ne glede na to, da zakon v letu 2022 ne bo veljal celotno koledarsko leto, bodo zavezanci za davek lahko v koledarskem letu 2022 izkoristili celotni znesek oprostitve v znesku 10.000 evrov. Zakon bo začel veljati 15. dan po objavi v uradnem listu in velja za vsa unovčenja po začetku veljave. Seveda pa ga mora najprej odobriti Državni zbor Republike Slovenije.

Primer

Za lažje razumevanje si poglejmo praktičen primer, kjer želi posameznik prodati kriptovalute v vrednosti 50.000 evrov. Od tega zneska bo najprej odštel znesek oprostitve v višini 10.000 evrov, ki mu jih ni treba plačati. Tako nastane davčna osnova v višini 40.000 evrov, in ker je davčna stopnja petodstotna, mora omenjeni posameznik plačati 2000 evrov davka. Ob izgubi, če jo lahko dokaže, mu davka ni treba plačati.