Padli so Netflix, S&P 500, Nasdaq in bitcoin; je to pok balona?

Jeremy Grantham je britanski vlagatelj ter soustanovitelj in glavni investicijski strateg družbe za upravljanje premoženja Grantham, Mayo, in van Otterloo (GMO). Grantham vlagatelje opozarja, da bi lahko ob potencialnem poku »super balona« borzni indeks največjih ameriških delnic S&P 500 padel za skoraj 50 odstotkov. S&P 500 je, tako kot Nasdaq, minuli teden sicer utrpel največji tedenski padec po marcu leta 2020, ko se je začela pandemija covida-19.

Padec delnic družbe Netflix, ki upravlja istoimensko spletno platformo za ogled filmov ali televizijskih serij, je na trgu povečal zaskrbljenost, da povpraševanje potrošnikov slabi. Medtem se vlagatelji pripravljajo na četrtletne rezultate največjih podjetij.

Ob vseh teh rdečih številkah je pokleknil tudi bitcoin, ki je v zadnjih dneh padel za več kot 15 odstotkov, seveda pa so mu sledile tudi ostale kriptovalute. Poleg nedavnega ruskega predloga o prepovedi trgovanja in rudarjenja kriptovalut, o katerem smo že pisali, pa tudi Španija zaostruje svoj odnos do njih.

Noro obnašanje vlagateljev

Trgi so sredi »super mehurčka«, ki lahko vsak čas počil; ko se bo to zgodilo, pa bodo delnice padle za 50 odstotkov, je v nedavnem pismu vlagatelje opozoril 83-letni investicijski strateg. Grantham je sicer v preteklosti že natančno napovedal nekatere finančne zlome, navaja New York Post.

»V mehurčku nihče noče slišati 'medvedjega' vidika,« je v četrtek, 19. januarja, v pismu vlagatelje opozoril Grantham in dodal: »To je najhujša vrsta zabavljaštva.« Kljub temu pa je prepričan, da je svet na poti k finančnemu zlomu, podobnemu tistim, ki so se zgodili med veliko depresijo leta 1929, internetnim balonom 'dot-com' leta 2000 in finančno krizo leta 2008.

»Danes smo v ZDA v četrtem super balonu v zadnjih sto letih,« meni eden vidnejših vlagateljev na Wall Streetu in trdi, da bi lahko indeks največjih ameriških delnic S&P 500 padel za približno 45 odstotkov glede na sedanjo raven. Ni določil, kdaj naj bi mehurček počil, dejal je le, da so trgi zdaj v pozni fazi procesa super mehurčka, zaradi česar so kadar koli izpostavljeni močnemu padcu. Meni, da bo tehnološki Nasdaq, ki je sicer ta mesec padel že za več kot osem odstotkov, še nadaljeval padec.

Krivdo pripisuje tudi »noremu vedenju vlagateljev«, ki vključuje t. i. 'meme' delnice, navdušenje nad kriptovalutami in rast priljubljenosti novih tehnologij, kot so NFT-ji. »Ta kontrolni seznam za super balon, ki teče skozi svoje faze, je zdaj končan in divja zmešnjava se lahko začne kadar koli,« je dejal Grantham in dodal: »Ko se bo na trge vrnil pesimizem, se bomo soočili s potencialno največjim zmanjšanjem bogastva v zgodovini ZDA.«

Panika na trgu, še preden Fed dejansko ukrepa

Na trgih je v petek prevladovala nenaklonjenost tveganju, saj so delnice na Wall Streetu in v Evropi precej padle. Prav tako so se znižale cene nafte in sicer s sedemletnih najvišjih vrednosti v začetku tedna, navaja Reuters. Cene obveznic pa so narasle, saj so vlagatelji iskali relativno varnost državnega dolga.

Zaradi slabe rasti naročnikov, o kateri je pozno v četrtek, 19. januarja, poročal Netflix, so delnice družbe padle za 21,8 odstotka, kar je povzročilo verižno reakcijo na trgih. Slednje je že tako pretresala zaskrbljenost, da bo ameriška centralna banka (Fed) preveč agresivno zaostrila monetarno politiko v boju proti inflaciji. Vlagatelji čakajo na podrobnosti z zasedanja odbora Feda (FOMC), ki bo prihodnji teden razglabljal o tem, kako bodo ukrepali v času, ko je inflacija tako pereče vprašanje.

»Vemo, da se Fed začenja obračati, težava pa je v tem, da se bodo številke o inflaciji začele zniževati šele pozneje spomladi,« je dejal Andrew Slimmon, izvršni direktor družbe Morgan Stanley Investment Management. Kljub negativnim rezultatom Netflixa je še prezgodaj, da bi vedeli, ali bodo temelji podjetja še naprej oslabljeni, je Slimmonove besede povzel Reuters.

V Evropi so, v petek, 21. januarja, nemški, francoski in italijanski indeksi padli za skoraj dva odstotka, indeks STOXX Europe 600, ki vključuje 600 vodilnih evropskih podjetij, pa se je znižal za 1,84 odstotka. Svetovni indeks MSCI za vse države je padel za 1,74 odstotka. Na Wall Streetu je isti dan indeks Dow Jones Industrial Average zdrsnil za 1,30 odstotka, indeks S&P 500 za 1,89 odstotka, indeks Nasdaq Composite pa za 2,72 odstotka. Tako S&P 500 kot Nasdaq sta minuli teden zabeležila največje tedenske padce po zlomu trga zaradi začetka pandemije covida-19 marca 2020.

Ker je Fed napovedal, da bo letos kar štirikrat zvišal obrestne mere, se je med vlagatelji povečal strah. Toda upočasnjena rast gospodarstva v prihodnjih mesecih bo Fedu verjetno dalo misliti, je dejal Steven Ricchiuto, glavni ekonomist za ZDA pri Mizuho Securities USA. »Do drugega dviga obrestne mere se bo vse dovolj umirilo, da se bodo vsi umaknili od teh pozivov,« je dejal in dodal: »Rast se bo upočasnila veliko hitreje, kot je Fed pričakoval.«

Padec bitcoina in ostalih kriptovalut

Fedove napovedi glede zviševanja obrestnih mer, padci na delniških trgih in razna prizadevanja velikih gospodarstev, da omejijo vedno večjo priljubljenost kriptovalut, so vplivale tudi na ceno bitcoina in posledično na celoten kripto trg. Bitcoin je od novembra, ko je dosegel najvišjo vrednost, izgubil skoraj polovico vrednosti, v zadnjih nekaj dneh pa padel za več kot 15 odstotkov. V soboto, 22. januarja, je dosegel najnižjo vrednost pri 34.000 dolarjih, nato pa se 'ustalil' malce višje, pri 35.000 dolarjih.

A ne gre le za bitcoin, njegovi vrstniki, altcoini, so se odrezali še slabše. Ether, kriptovaluta Ethereum omrežja in druga najdragocenejša na svetu, je od začetka tedna padla za približno 30 odstotkov in dosegla najnižje dno pri 2300 dolarjih. Sicer je večina kriptovalut v teh dneh izgubila nekje med 15 in 30 odstotki vrednosti, zaradi česar nekateri menijo, da je to potencialno dober čas za nakup. Treba pa je omeniti, da to ni finančni nasvet in da so kriptovalute zelo tvegano in volatilno sredstvo, kot lahko trenutno opazujemo.

Mednarodna novinarska agencija Reuters je 20.januarja poročala, da je ruska centralna banka predlagala prepoved uporabe in rudarjenja kriptovalut. Rusija je ena največjih držav na svetu, ki rudarijo kriptovalute, njena centralna banka pa je dejala, da lahko digitalne valute ogrozijo finančno stabilnost države. Več si lahko preberete na spodnji povezavi, kjer smo o tem že poročali.

S prepovedjo kriptovalut žonglirajo tudi druge države. Indija je novembra sporočila, da se pripravlja na uvedbo zakona, ki bi urejal digitalne valute, čeprav o tem predlogu še vedno ni veliko znanega. V začetku tega tedna je indijski premier Narendra Modi dejal, da je za reševanje težav, ki jih povzročajo kriptovalute, potrebno globalno sodelovanje.

Španija bo zaostrila pravila glede oglaševanja kriptovalut, je 22. januarja poročala Slovenska tiskovna agencija (STA). Želi namreč zagotoviti, da se bodo vlagatelji zavedali tveganj, povezanih s kriptovalutami, je pred kratkim napovedal državni regulator borznega trga. Nova pravila bodo začela veljati februarja, oglasi za kriptovalute in druga kripto sredstva pa morali biti »jasni, uravnoteženi, nepristranski in nezavajujoči«.

Po drugi strani pa je družba Goldman Sachs dejala, da bi lahko cena bitcoina v naslednjih petih letih dosegla več kot 100.000 dolarjev. V poročilu, objavljenem v začetku tega meseca, so analitiki te banke navedli, da vidijo pred seboj velike dobičke, saj bo bitcoin vse bolj kradel tržni delež zlatu. Priložnost za nakup je opazil tudi predsednik Salvadorja in glasen zagovornik bitcoina, Nayib Bukele, ki je na svojem Twitter računu objavil, da je Salvador ob padcu trga kupil še 410 bitcoinov. Država ima zdaj več kot 1500 bitcoinov in namerava letos izdati 10-letno obveznico v vrednosti 1 milijarde dolarjev.

Dogajanje na tradicionalnih finančnih in kripto trgih je torej zelo pestro. Ob morju rdečih številk pa nekateri, denimo na začetku omenjeni Grantham, namigujejo, da se obeta pok super balona, ki bi lahko v morju rdečih številk predstavljal najmanj cunami. Glede na zgodovino večino neizkušenih ali paničnih vlagateljev izgubi dobršen del ali vse svoje premoženje, za nekatere pa finančna kriza predstavlja priložnost za bogatenje.