Ob ponovnih karantenah znova padec cen nafte

Ponovno uvajanje ukrepov za zajezitev širjenja okužb po Evropi, je še enkrat več pognalo strah v kosti lastnikom naftnih pogodb. Ti so v tem tednu začeli s panično prodajo, kar je ceno teksaške nafte zbilo kar na 35 dolarjev za sod, nafto brent pa na dobrih 36 dolarjev. Samo iz srede na četrtek se je cena nafte znižala za pet odstotkov, po tem, ko so dodatne ukrepe napovedala največja evropska gospodarstva, pa še dodatnih pet odstotkov.
 

Zdesetkani sektor energetike

Pandemija nafti nikakor ni prizanesla; zgolj v ZDA se je poraba energije zmanjšala na raven, pred 30 leti. Posledično je letos v postopku stečaja 19 podjetij, sicer pa je od leta 2016 skupno v stečaju 51 ameriških podjetij. Po svetu je bilo v sektorju energetike že pred poletjem letos v stečajnem postopku več kot 225 podjetij.

Spomnimo, da je aprila letos prišlo celo do tehničnega zloma naftnega trga, ko je vrednost terminskih pogodb strmoglavila in dejansko imela negativno ceno. To bi v praksi pomenilo, da bi kot kupec ob prevzemu in dostavi ameriške nafte v maju, dobili tudi plačano. Takrat je bil namreč na trgu izrazit presežek nafte, kajti zaradi karanten in strogih ukrepov gibanja, uporabnikov nafte za maj enostavno ni bilo dovolj. Povpraševanje se je znižalo za tretjino; dnevno se je načrpalo okoli 100 milijonov sodov nafte, medtem ko je povpraševanje znašalo zgolj 70 milijonov.



Naftna podjetja so letos čutila še nesoglasja znotraj kartela Opec, ki se je le stežka dogovoril za količino načrpane nafte. Črpanje so vseeno uspeli omejiti za desetino, vendar je bilo nafte kljub temu bistveno preveč za svetovne potrebe.
 

Ponovni padec

Če je poleti bilo potreb po nafti več kot spomladi, je povpraševanje z drugim valom pandemije zdaj znova upadlo, čemur so sledile tudi cene nafte. Cena zahodnoteksaške nafte je včeraj padla na 35,09 dolarja za sod, medtem ko se je padec cene nafte Brent ustavil pri 36,70 dolarja; to je obenem najnižja vrednost od sredine maja. Cene so se danes zanemarljivo zvišale, jasno pa je, da je trg znova zaskrbljen zaradi novih okužb in dodatnih ukrepov v evropskih državah. Oboje lahko negativno vpliva na povpraševanje po nafti in ponovi spomladanski scenarij.

Analitiki svarijo, da se cene nafte lahko še spustijo, pri tem pa kot glavni razlog navajajo ravno nove ukrepe evropskih vlad. Konec koncev je Nemčija že dala vedeti, da se domače gospodarstvo najverjetneje ne bo opomoglo vse do leta 2022.

Kartel OPEC je sicer skupaj z Rusijo (t.i. OPEC+) za januar načrtoval povečanje črpanja nafte za 2 milijona sodov, vendar do tega, kot kaže, ne bo prišlo, poroča Reuters. Tako bo količina načrpane nafte ostala enaka tudi v začetku naslednjega leta, hkrati pa je Libija svoje zmogljivosti že povečala. OPEC+ se bo naslednjič sestal konec novembra.
 

Obdobje »čiste« energije

Ob nekakšnem zatonu nafte pa aktualno pandemijo zaznamuje porast uporabe obnovljivih virov energije. Mednarodno energetsko združenje (IEA) je letni porast letos beležilo že v prvem četrtletju, za tem pa se je povečevala zgolj uporaba sončne in vetrne energije.

Na negotovo prihodnost so se odzvali tudi delniški trgi, ki so v preteklem tednu izkazali veliko mero zaskrbljenosti ter se zavili v rdeče številke. Ob padcu praktično vseh delniških indeksov pa je rast ohranil Bitcoin, ki se približuje vrednost 11.500 evrov.