NaSvet kapitala: Sklepanje prvega posla na Ljubljanski borzi

Vodja tima borznih posrednikov pri Novi kreditni banki Maribor (NKBM) Tomislav Apollonio nam je pojasnil, kako skleniti svoj prvi posel na Ljubljanski borzi. Vprašali smo ga, na kakšen način lahko začnemo trgovati na Ljubljanski borzi in s kakšnimi stroški se bomo pri tem srečali. Povedal nam je tudi, kolikšna je minimalna vrednost posla, ki ga je še smiselno skleniti. Za konec pa je opisal še trenutne razmere na slovenskem finančnem trgu in podal uporaben namig.

Na kakšen način lahko začnemo trgovati na Ljubljanski borzi?

 
Če se posameznik odloči, da bo sam kupoval vrednostne papirje, mora najprej pristopiti do enega od borznih članov. Seznam teh se nahaja na spletni strani Ljubljanske borze. Nato pri njem odpre trgovalni račun za domače ali tuje vrednostne papirje. Če bo trgoval na Ljubljanski borzi, bo zanj član borze oziroma borzna hiša odprl/a trgovalni račun pri Centralni klirinško depotni družbi (KDD), prek katerega bo lahko oddajal naročila. Če ima član borze že vzpostavljeno elektronsko trgovanje, bo lahko posameznik naročila oddajal v elektronski obliki, drugače pa lahko tudi prek telefona, odvisno od tega, kaj omogoča član borze.
 

Posameznik lahko odpre tudi trgovalni račun za tuje vrednostne papirje. Slovenske banke oziroma borzne hiše namreč ponujajo vstop na vse svetovne finančne trge, pri čemer je smiselno izbrati najbolj likvidne, kot so denimo Nemčija, Francija ali ZDA.

Član borze bo pred prvim naročilom kreiral tudi posameznikov profil vlagatelja, pri čemer bo glede na posameznikove želje in zmožnosti ugotovil, kateri vrednostni papirji in v kakšni kombinaciji so zanj najbolj primerni. Stopnja tveganja, višina in ročnost naložbe ter pričakovani donosi so denimo nekateri kazalniki, ki borznemu članu povedo, ali bi bili za posameznika bolj primerni dolžniški (obveznice), lastniški (delnice) ali kateri drugi vrednostni papirji oziroma njihova kombinacija.
 

S kakšnimi stroški se bomo pri tem srečali?

 
Na slovenskem finančnem trgu bosta nastala strošek poravnave KDD in strošek Ljubljanske borze, ki skupaj znašata 0,116 odstotka od vrednosti sklenjenega posla. Strošek borznoposredniške provizije je odvisen od obsega posla in od načina oddaje naročila, giblje pa se od 0,5 do 1 odstotka vrednosti sklenjenega posla.
 

Kar se tiče tujine, pa je treba računati na strošek borznega posrednika v Sloveniji. Hkrati nastaneta še strošek izvršilnega partnerja v tujini, ki se giblje od 0,03 do 0,1 odstotka za zahode trge, in strošek poravnave transakcije, ki znaša od pet do 30 evrov.
 
Posameznik bo mogel pred prvim naročilom nakazati avans za nakup vrednostnih papirjev in sicer v višini 100 odstotkov vrednosti naročila.
 

Kolikšna je minimalna vrednost posla, ki ga je še smiselno skleniti?

 

Upoštevati je treba minimalne stroške. Običajno je minimalna provizija borznih posrednikov nekje okoli 15 evrov, strošek na Ljubljanski borzi in KDD-ju pa znaša minimalno 1,5 evra. Če nam torej minimalni stroški vzamejo en odstotek, bi bila najmanjša smiselna vsota 1650 evrov na sklenjeni posel.
 
Če govorimo za tujino, se pojavi še strošek poravnave in strošek tujega borznega posrednika. Običajno se stroški za tujino gibljejo nekje okoli 30 evrov, tako da naj bi bil sklenjen posel za najmanj 3000 evrov. ETF skladi so denimo zelo primerna naložba za nekega posameznika, ki se odloči za samostojno trgovanje na tujih finančnih trgih in ne prek vzajemnih skladov, saj so vstopni stroški nizki, premoženje pa se takoj razprši.
 
Posameznik mora paziti tudi na strošek letnega držanja določenega finančnega instrumenta. Borzni posrednik mora posamezniku ob naročilu vnaprej predstaviti strošek samega posla in letni strošek držanja določenega finančnega instrumenta. V Sloveniji je to strošek vodenja računa in strošek vzdrževanja stanj na računu oziroma t. i. ležarina. V tujini se temu strošku reče strošek skrbniške banke. Vodenje računa in minimalna ležarina v Sloveniji znašata približno 30 evrov na leto, v tujini pa minimalno 24 evrov letno.

Kakšno je stanje na slovenskem finančnem trgu?

 
Slovenske delnice so po kriteriju P/E (razmerje med ceno kupljene delnice podjetja in dobičkom na delnico) še zmeraj podcenjene glede na delnice na razvitih trgih. Razlog je, da smo majhen in slabo likviden »mejni« trg.
 
Slovenski vlagatelji so predvsem zaradi uvajanja ležarin na depozite in zaradi visokih dividendnih donosov zadnje čase del svojih prihrankov selili v slovenske t. i. 'blue chipe'. Blue chip je sicer oznaka za podjetje, ki ima nacionalni ugled glede na kakovost, zanesljivost in sposobnost donosnega poslovanja v dobrih in slabih časih.
 

September in oktober sta na slovenskih borzah tradicionalno najslabša meseca po donosih. Letos smo na delniških trgih pozorni na rast inflacije in njeno trajanje na višjih nivojih ter na spremembo denarne politike Ameriške centralne banke (Fed) in Evropske centralne banke (ECB). Drug problem je Kitajska z Evergrandom in dobavo polprevodnikov za avtomobilsko industrijo. Pri inflaciji predstavlja problem rast surovin in nafte ter transporta. Stvari se bodo umirile šele postopoma, predvidoma v letu 2023, zato bo tudi naslednje leto še zelo zahtevno.

Nam za konec lahko podate še kakšen namig, kam investirati; domači ali tuji trg?

 
Zanimivo je vlaganje v slovenske delnice, predvsem zaradi visokih dividendnih donosov, denimo delnice Zavarovalnice Triglav, Pozavarovalnice Sava, Petrola, Krke, Cinkarne Celje in Salusa. Seveda pa bi se moral vsak posameznik o svoji naložbeni strategiji posvetovati s finančnim svetovalcem.

Tomislav Apollonio v intervjuju izraža svoje osebno mnenje in ne mnenje institucije, v kateri je zaposlen (NKBM).