NaSvet kapitala: Koliko ste pripravljeni plačati za en evro dobička?

Izredni profesor ekonomije na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI) dr. Tomaž Hovelja nam pomaga razumeti, kaj so ETF skladi in kakšne povprečne donose lahko na njihov račun pričakujemo.
 
Z njegovo pomočjo si bomo pogledali nekaj osnovnih konceptov investiranja, kot je denimo razmerje med ceno in dobičkom, ki nam pokaže, koliko so vlagatelji pripravljeni plačati za en evro dobička. Pogledali si bomo tudi, kako lahko začnemo investirati v ETF sklade, kateri so morda najbolj primerni in kako dolgo naj bi naložbo pustili mirovati, da si lahko izplačamo milijon evrov.
 

Najprej se moramo odločiti, kakšno igro želimo igrati

 
V mesecu maju je Hovelja v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU) prek spletnega dogodka 'Samostojni in drzni' vlagateljem začetnikom pomagal postaviti finančne temelje. Pojasnil je, da imamo na finančnem trgu na voljo več različnih vrst naložb, ki jih lahko razdelimo v tri razrede.
 
Obstajajo naložbe z negativno, ničelno in pozitivno vsoto. Pri naložbah oziroma 'igrah' z negativno vsoto vlagatelj v večini primerov izgubi svoj denar. Sem spadajo razne stave in igre na srečo. Igranje pokra s prijatelji za denar se šteje kot naložba z ničelno vsoto, saj denar običajno kroži med igralci. Igre s pozitivno vsoto pa so naložbe, pri katerih je bolj verjetno, da vlagatelj dobi denar. Sem spadajo nekateri finančni produkti bank in zavarovalnic, določeni trgi nepremičnin in razni skladi; denimo kotirajoči indeksni skladi (ETF).
 

Kaj so to ETF skladi?

 
ETF skladi so investicijski skladi, ki sledijo sestavi izbranega borznega indeksa - denimo S&P 500 ali DAX - in s tem poskušajo doseči njegovo donosnost. Kot pove že samo ime, ETF skladi kotirajo na borzi, zaradi česar lahko delnice sklada kadarkoli tekom trgovalnega dne kupimo oziroma prodamo. Po drugi strani lahko pri klasičnih vzajemnih skladih to storimo le ob koncu trgovalnega dne.
 
Z nakupom ene delnice ETF sklada se naše premoženje razprši na delnice vseh podjetij, ki so v skladu oziroma v sestavi indeksa, ki ga sklad zasleduje. S tem je naša naložba takoj razpršena in posledično manj tvegana.
 
ETF skladi so s pomočjo računalniških algoritmov pasivno upravljani, kar pomeni, da so stroški upravljanja, v primerjavi z vzajemnimi skladi, zelo majhni. Visoki letni stroški upravljanja lahko namreč na dolgi rok močno vplivajo na višino končnega donosa. So pa zaradi pasivnega načina upravljanja ETF skladi bolj izpostavljeni padcem cen delnic in takrat običajno pade tudi vrednost sklada. V nasprotnem primeru lahko upravljavci vzajemnih skladov predvidijo padec ali zmanjšano rast podjetja in pravočasno izstopijo iz naložbe.
 

Zgodovinsko gledano se povprečni letni donosi ETF skladov gibljejo nekje med osmimi in 10 odstotki, kar pa sicer ni nujno indikator, da bo tako tudi ostalo. Vendar pa naj bi bil, po besedah Hovelje, investitor zadovoljen s povprečnim donosom trga, medtem ko špekulant želi biti pametnejši od povprečja, kar v večini primerov ni uspešna poteza. Obstaja pregovor, da večina vlagateljev v povprečju ne premaga trga (indeksa), kar pomeni, da ima trg na dolgi rok povprečno boljše letne donose.
 

Koliko ste pripravljeni plačati za en evro dobička?

 
Neracionalne poteze vlagateljev lahko močno vplivajo na cene delnic in skladov, je opozoril Hovelja. Delnice nekaterih podjetij (denimo Tesle, Amazona, Nvidie, AMD, itn.) so zaradi množičnega kupovanja močno precenjene in v tem primeru bomo težko upravičili svojo naložbo. Hovelja svetuje, da se držimo nenapisanega pravila in ne kupujemo nekega finančnega sredstva, če o njem govorijo vsi.
 
Razmerje med ceno kupljene delnice podjetja in dobičkom na delnico (P/E ratio), nam je lahko v veliko pomoč, ko se odločamo za nakup neke delnice ali sklada. P/E ratio nam pove, koliko so vlagatelji pripravljeni plačati za en evro dobička na delnico. Razmerje nam lahko pomaga določiti, ali je delnica podjetja precenjena ali podcenjena.

Pri borznem indeksu S&P 500 je zgodovinsko povprečje P/E razmerja približno 15. Hovelja je pojasnil, da se indeks šteje za precenjenega, če je stopnja P/E razmerja višja od 30. Trenutno ima indeks S&P 500 razmerje med ceno in dobičkom 34, kar pomeni da so vlagatelji za en evro dobička na delnico pripravljeni plačati dvakrat več od zgodovinskega povprečja. Če bi P/E razmerje padlo pod 10, bi se štelo, da je indeks podcenjen.
 

Kako investirati v ETF sklade?

 
Tudi v Sloveniji lahko investiramo v tuje ETF sklade, čeprav se ti skoraj ne oglašujejo, saj določeni akterji na finančnem trgu od njih zelo malo zaslužijo. »Formalno je tako, da bi moral do svojega borznega posrednika in na banko ter jih prositi, da zame vložijo denar v določen ETF sklad,« je dejal Hovelja. Pojasnil je tudi, da moramo bankam za to storitev plačati nekajkrat večjo provizijo, kot znaša dejanska letna provizija upravljanja ETF sklada.
 
»Obstaja pa tudi možnost, da delnice ETF sklada kupimo na preverjeni spletni platformi, kot sta eToro ali Revolut« je povedal Hovelja. Na tak način je postopek cenejši in hitrejši, mora pa biti platforma preverjena in prijavljena v Sloveniji. Pri spletnem trgovanju velja opozoriti na večjo pazljivost, poleg tega pa je treba paziti na pravočasno oddajo napovedi za odmero davkov, saj ta postopek v Sloveniji ni avtomatski.
 

V kateri sklad vlagati?

 
Odgovor bi bil lahko za vsakega vlagatelja različen, saj imamo različne cilje oziroma želje glede višine vložka, tveganja, ročnosti, donosnosti naložbe in tako naprej. Načeloma so po mnenju strokovnjakov ETF skladi najbolj primerni za pasivnega vlagatelja, ki si ne želi veliko tvegati in je zadovoljen s povprečnim letnim donosom borznih indeksov. Poleg tega moramo biti pazljivi pri količini vplačil in višini vplačanih zneskov, saj lahko na tem področju nastanejo nepotrebni stroški.
 
Hovelja kot primer dobre naložbe v ETF sklade izpostavlja sklad SPY ETF (polna oznaka: SPDR S&P 500 ETF Trust). SPY sledi sestavi indeksa S&P 500, ki predstavlja 500 največjih podjetij, ki kotirajo na ameriški borzi. Letni stroški upravljanja sklada so 0,09-odstotni, od leta 1993 pa je SPY povprečno ustvaril približno 10-odstotni letni donos. V preteklem letu sicer beleži več kot 21-odstotni donos. SPY slovi kot eden največjih in najcenejših skladov na svetu.
 
Čar dolgoročnega vlaganja je po mnenju Hovelje v obrestno obrestnem računu. Ta nam za razliko od navadnega obrestovanja in linearnega donosa omogoča eksponenten donos. Pri navadnem obrestovanju vedno dobimo obresti zgolj od začetne glavnice, ki z leti ne raste. Pri obrestnem obrestovanju pa obresti že prvo leto pripišemo začetni glavnici, ki se iz leta v leto eksponentno viša, zaradi česar so vsako leto višje tudi obresti oziroma donos.
 
Tako lahko teoretično vložek v višini 15.000 evrov v obdobju 30 let in pri 8-odstotni obrestni meri povečamo na 150.940 evrov. Če temu izračunu dodamo še 15 let čakalne dobe in dva odstotka višjo obrestno mero, lahko z 1.093.360 evri v matematični teoriji postanemo milijonarji.