Drugo mnenje: Izbrati ETF sklade ali vzajemne sklade?

Vprašanje bralca: Ali je za varčevanje bolje izbrati ETF sklade ali standardne vzajemne sklade?
Fotografija: V svetu lahko danes izbirate med več kot 1.000 različnimi ETF-ji. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
V svetu lahko danes izbirate med več kot 1.000 različnimi ETF-ji. FOTO: Shutterstock

Revolucija na trgu ETF je v zadnjih nekaj desetletjih povzročila vzpon industrije pasivno upravljanih skladov. Drži, da so bili rezultati tovrstnih strategij spodbudni, predvsem v časih, ko so trgi rasli.

Vendar ne gre za univerzalni naložbeni produkt in je za vlagatelje, ki se odločijo za vstop na borzne trge, da izberejo kombinacijo različnih naložb.



Nahajamo se v obdobju, ko bo vedno več ljudi posegalo po naložbah, ki niso depoziti. Gre za naraven proces, ki je posledica dogajanja na bančnem trgu in kaže na to, da smo ljudje racionalna bitja.

Tako kot korekcije na borzi. Te kažejo na to, da je trg zdrav in le uravnava nastala nesorazmerja. Enako je tudi v širšem segmentu finančnega sveta. Situacija, ki smo ji priča danes, neravnovesja ureja tako, da bo poskrbela za drugačno razporeditev prihrankov ljudi.

Če smo prej prisegali le na bančne vezave (o racionalnosti tega fenomena tokrat ne bomo razpravljali), bomo sedaj priča bolj racionalni razporeditvi sredstev z namenom prejemanja donosnosti, kot smo jih bili pred časom vajeni pri bančnih vezavah.

Vsak začetek investiranja je vreden pohvale, obenem pa mora le-ta biti previden in premišljen. Številni vlagatelji se bodo odločili za individualno kupovanje delnic preko trgovalnih platform, vendar tovrstni pristop zahteva več denarja, večjo angažiranost, več znanja in seveda tudi veliko časa in pozornosti.

Zato bo za večino vlagateljev bolj primeren vstop v posamezne investicijske sklade, kot jih svet pozna že več kot sto let. Šlo bo za standardne vzajemne sklade, bodisi za ETF sklade, ki v zadnjih desetletjih postajajo bolj priljubljena oblika varčevanja.
 

Razlika med ETF skladi in standardnimi vzajemnimi skladi


V svetu lahko danes izbirate med več kot 1.000 različnimi ETF-ji, od katerih jih večina uporablja pasivne strategije zasledovanja določenega indeksa. Z ETF-ji se trguje na borzi, zato morate za njihov nakup imeti aktiven trgovalni račun.



Stroškovno gledano so na prvi pogled zelo ugodni, hkrati pa si lahko z njimi zagotovite tudi redni prihodek v obliki dividend.

ETF-ji so sestavljeni podobno kot vzajemni skladi, tj. izdajatelji kupijo delnice in obveznice v skladu z naložbeno strategijo.

Če ETF zasleduje indeks S&P 500, potem izdajatelj sklada preko institucionalnega investitorja kupi delnice v takih deležih, da skoraj popolno zasleduje gibanje izbranega indeksa. Pomembna razlika v primerjavi z vzajemnim skladom je ta, da lahko ETF kupite ali prodate kadarkoli tekom trgovalnega dne, točke vzajemnega sklada pa se vedno kupuje ali prodaja ob koncu trgovalnega dne.

Za t.i. satelitske naložbe pa so v večini primerov boljša izbira standardni vzajemni skladi slovenskih izdajateljev. FOTO: Shutterstock
Za t.i. satelitske naložbe pa so v večini primerov boljša izbira standardni vzajemni skladi slovenskih izdajateljev. FOTO: Shutterstock

Ker je z ETF možno trgovati tekom dne, jih je mogoče tudi prodajati na kratko, in tako služiti tudi ko pride do padca določenega indeksa, regije, sektorja, itd.

Pri mnogih ETF-jih pa najdemo tudi opcije, ki investitorju omogočajo, da z majhnim vložkom kontrolirajo višje zneske (kar posledično prinese tudi višje tveganje).

Prodaja na kratko in izvedeni finančni inštrumenti pri vzajemnih skladih ne obstajajo. Opisane posebnosti ETF-jev jih naredijo posebno primerne za kratkoročne načine investiranja in špekuliranje, medtem ko pri dolgoročnih investitorjih to ne pride do izraza. (Vegelj, 2018)


Odgovor na vprašanje, kaj je boljša izbira je odvisen od posameznika.


Številni vlagatelji bodo rekli, da so zaradi nizkih stroškov ETF skladi absolutni zmagovalci, ne zavedajo pa se, da se stroški seštevajo s številom transakcij.

Mnogi vlagatelji bodo na koncu ugotovili, da so plačali več, kot bi plačali pri varčevanju v vzajemnih skladih. Enostavno povedano: ETF skladi so bolj primerni za pasivne vlagatelje, standardni vzajemni skladi pa zaradi davčne politike za nekoliko bolj aktivne vlagatelje.

 

Vsi smo pasivni vlagatelji ...


... dokler ne pride do korekcije. Enostavno se je opredeliti kot pasivni vlagatelj, ko trgi rastejo. A že pri prvi korekciji se izkaže, da je prava slika precej drugačna. Korekcije, ki smo jim bili priča v zadnjih letih so razkrile zanimivost človeške psihologije, ki ji ne moremo ubežati. Skoraj vsi ljudje se opredeljujemo kot pasivni vlagatelji v času borznega razcveta.

V negotovih časih pa investitorji storimo vse, da ubežimo nevarnostim, čeprav to pomeni, da bomo s tem sebi storili škodo. Le ta je lahko v obliki višjih stroškov, ali zamujene priložnosti ker bomo ravno na dnu korekcije odprodali svoje pozicije.

Korekcije zadnjih let so razkrile beg vlagateljev iz pasivnih skladov, ki je v številnih primerih znižal skupno višino sredstev v upravljanju bolj, kot pa sama korekcija.

Ker večina vlagateljev nima potrebnega znanja in časa, da bi se ob vsakodnevnih obveznostih ukvarjali še z analiziranjem naložb, je smiselno da se za to uporabite znanje, ki vam ga lahko nudijo strokovnjaki, ki so za to plačani.

Pravilo pravi, da bo vaše naložbe bolje upravljala strokovno usposobljena oseba, ki razpolaga z znanjem, časom in potrebnimi informacijami. Poleg tega se naložbeni strokovnjaki čustveno ne vežejo na premoženje strank in tudi zaradi tega lahko premoženje upravljajo bolj uspešno.


Še enkrat: Vzajemni skladi ali ETF?


Ker so ETF skladi pasivne narave, so tudi bolj primerni za vlagatelje s pasivnim pristopom oz. bolje povedano - primerni so za jedro portfelja v vlogi globalno razpršenega sklada.

Gre za naložbo, ki se je naj ne bi dotikali vse do konca varčevanja, saj lahko pri spremembah ustvarite nepotrebne stroške.

Za t.i. satelitske naložbe pa so v večini primerov boljša izbira standardni vzajemni skladi slovenskih izdajateljev. Le ti so boljša izbira predvsem zaradi krovnih skladov, kot jih poznamo v Sloveniji, saj lahko vlagatelji med posameznimi podskladi krovnega sklada prehajajo največkrat brez stroškov, obenem pa ne nastane davčna obveznost, kot bi nastala v primeru prodaje in nakupa ETF sklada.

Najbolj pomemben nasvet, ki ga lahko prejmete pa je, da investirate v sebe, v svoje znanje in se pri odločitvah, ki zadevajo vaše blagostanje v prihodnosti, posvetujete s strokovnjaki.



Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov nasvet@vzajemci.com. Odgovor strokovnjakov VZAJEMCI SKUPINA d.o.o. boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.
 

Več iz rubrike

Komentarji: