Možganska aktivnost določa našo pripravljenost za tveganja

Znanstveniki z univerze v Bonnu so v sodelovanju s kolegi iz ZDA in Švice razvili model, ki napoveduje posameznikovo pripravljenost za vlaganje v delnice. Pri tem so preučevali socialno-ekonomske, psihološke in nevroznanstvene podatke kandidatov. Prišli so do zanimivih ugotovitev.

V raziskavi je sodelovalo 157 moških, starih med 29 in 50 let. Alexander Niklas Häusler, doktorski študent, ki dela v Centru za ekonomijo in nevroznanost v Bonnu, je razložil, da so se za ta starostni razpon odločili zaradi domneve, da naj bi taki udeleženci do sedaj pridobili vsaj nekaj izkušenj s finančnimi naložbami in da so njihove odločitve bolj realistične. Za omejitev zgolj na moške so se odločili izključno zato, da bi bili izničeni učinki, ki so povezani s spolom.
 

Optimizem in strpnost do tveganja sta ključna

Udeleženci so morali odgovoriti na različna vprašanja v zvezi z njihovim finančnim stanjem, investicijskim vedenjem in pripravljenostjo na tveganje. Nato so opravili slikanje možganov z magnetno resonanco. Vmes so morali večkrat odgovoriti na vprašanje: »Naj kupim varno obveznico ali delnico, s katero lahko zaslužim dvakrat več?«. Ko je bila odločitev s pritiskom na gumb sprejeta, je bil prikazan izid in končni znesek je bil izplačan udeležencem. Da bi znanstveniki dobili zanesljive podatke, so morali udeleženci vsako izbiro ponoviti 96-krat.

Izračunani modeli so pokazali, da poleg že znanih ekonomskih dejavnikov, kot sta dohodek in izobrazba, na odločitve o nakupu delnic v precejšnji meri vplivata optimizem in strpnost do tveganja.
 

Predel možganov, povezan s pripravljenostjo za vlaganje

Pri pregledovanju možganov, medtem ko so udeleženci sprejemali odločitev, je bilo ugotovljeno, da je pri tovrstnih odločitvah ključna točno določena možganska struktura. Gre za sprednji predel možganov, t.i. »anterior insular«, ki se nahaja na obeh polovicah možganske skorje.


Med ljudmi, ki sicer ne trgujejo z delnicami, je bila zaznana večja aktivnost tega možganskega predela. Pri tistih, ki so že imeli nekaj izkušenj z investiranjem, pa je bila aktivnost tega predela manjša.

»Ta možganska struktura deluje kot znak za zaustavitev. Njena funkcija je v tem, da opozarja pred tveganimi odločitvami,« je razložil Häusler. Pri ljudeh, ki so sicer že navajeni tvegati, ta funkcija ni več tako aktivna, pri drugih pa je.

Kot še dodaja Häusler, sta pri odločitvah za vlaganje v delnice, odločila dva dejavnika; optimizem in strpnost do tveganj. Optimistični posamezniki so precej prepričani, da investiranje vodi v visoke dobičke. Pomemben faktor predstavlja tudi navdušenje nad sprejemanjem tveganih odločitev. Oba dejavnika sta hkrati v tesni povezavi z omenjeno možgansko strukturo.